Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver: Program Erasmus+ je veliki zmagovalec prihodnjega evropskega proračuna

Dr. Milan Zver je bil gost oddaje Evropski utrip, v kateri je bilo govora predvsem o Erasmus+ programu, o prihodnji finančni perspektivi, pa tudi o delu Evropskega parlamenta v letu 2020 v razmerah pandemije ter o aktualni politični situaciji v Sloveniji.

"Za Erasmus+ program smo želeli bistveno več finančnih sredstev, vendar smo na koncu dobili dovolj denarja, da lahko uresničimo ključne cilje, torej večjo vključenost erasmusovcev na različnih področjih v različne programe in pa tri velike pobude, to je Odkrivaj EU, Evropske univerze in centri poklicne odličnosti, so vključene in jih bomo lahko opravljali znotraj Erasmus+ programa," je uvodoma dejal dr. Zver, ki je bil tudi glavni pogajalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program. "Zaradi ugleda programa smo imeli nekoliko boljšo pogajalsko pozicijo, obenem pa tudi smolo, ko je Erasmus+ zaradi koronavirusa v tem letu praktično spal in ni bilo mogoče realizirati vseh podprogramov," je še povedal dr. Zver. Ob tem je spomnil, da je konec leta 2019 nekoliko zaostril pogajanja, kar je vsem vpetim v trialog dalo vedeti, da bomo trdi pogajalci "in zato smo na koncu dobili še 2,2. milijarde evrov,  kar je velik uspeh." "Moram pohvaliti Svet in nemško predsedstvo, ki je bilo zelo korektno, pa tudi Evropska komisija je na koncu popustila, tako da smo iz trialoga izšli kot največji zmagovalci," je še povedal dr. Zver.

Poudaril je, da so tri velike iniciative v program lahko vključene, ker " smo dobili ta dodaten denar v višini 2,2, milijarde evrov." "Nova finančna perspektiva je težka 26,3. milijarde, kar je precejšen dvig iz 14,8, milijard v prejšnji finančni perspektivi. Nekateri so si že prej želeli še večji skok proračuna, a treba se je zavedati realne situacije in ta hip imamo koronavirus, kjer je vsak evro potreben za oživitev gospodarstva, socialnih sistemov in zdravstva," je povedal evropski poslanec. Dodal je še, da sam ni eden izmed tistih, ki bi zahteval samo denar, "ampak sem želel,d a se osnovne prioritete in tradicionalne aktivnosti še vedno razvijajo in da so boljše kot smo jih prej nudili."  "V Sloveniji se o tem velikem pogajalskem uspehu ne piše, a po 11.1. ko bo zgodba zapakirana in se bo Erasmus+ omenjal kot dober program, ki se je dobro umestil v naslednjo finančno perspektivo, bo to morda tudi bolj omenjeno," je ocenil dr. Zver.

Po njegovih besedah je ena najpomembnejših novosti v Erasmus+ programu vseživljensko učenje. "To pomeni, da e bodo izmenjav lahko aktivno udeleževali tudi starejši. To je v okviru programa Grundvig  obstajalo tudi doslej, a zelo malo število Slovencev se je udeleževalo teh možnosti. Po vključitvi te možnosti v Eramsu+ program bo sedaj precej večja možnost in priložnost za izmenjavo starejših. Vseživljenjsko učenje ni princip, ampak dejstvo, saj se morajo tudi starejši priučevati novih veščin in znanj, če želijo preživeti stara leta  - morda potrebujejo dodatne IKT veščine, računalniške veščine, jezikovne veščine, in vse to sedaj program omogoča tudi starejši generaciji," je poudaril dr. Zver.  Evropski poslanec je tudi prepričan, da bo program začel operativno delovati v marcu letošnje leto.

Na vprašanje o tem, kako bo z uresničevanjem pobude DiscoverEU v času koronakrize, pri čemer gre za pobudo, kjer mladi, ko postanejo stari 18 let, dobijo vozovnico za vlak in lahko potujejo po Evropi, kar predstavlja pomembno neformalno učenje in pridobivanje veščin, pa je dr. Zver mnenja, da bo epidemije kmalu konec, glede na prvi val cepljenja, ki se je že pričel. "Spomladi 2020 smo imeli težave, ko je 162.000 mladih ostalo v tujini v času prvega vala epidemije, a verjamem, da bo situacija letos kmalu izboljšana, da bomo lahko v drugi polovici leta začeli aktivno izvajati podprogrami," je še dejal dr. Zver.  Prav tako je izpostavil, da bodo v okviru Erasmus+ programa tudi učitelji lahko hodili na usposabljanja v tujino, novost pa je, da bodo v tujino na izmenjavo lahko odšli tudi športni trenerji, ki bodo lahko v tujini pridobili veščine, ki jih bodo s pridom nato uporabili v domačem okolju.

Prav tako je dr. Zver poudaril, da je bilo eno od načel pri tokratnih pogajanjih v ospredju poenostavitev ter zmanjšanje birokracije, zlasti pri prijavljanju na posamezne programe.  "Ti programi bodo bolj enostavni, manj bo papirologije. Prav tako bo sedaj ponujena možnost, da če program nekoga ne bo sprejet, ga bo lahko prijavil na drug program znotraj drugih evropskih programov. V preteklosti je veljalo, da si moral program ob prijavi na drug evropski program zelo spremeniti, sedaj pa je prednost in možnost sofinanciranja iz drugih podobnih programov."

Evropski poslanec je še mnenja, da so vsi programi zlasti mladinskih organizacij izjemno kvalitetni in dobri "in v preteklosti smo se ukvarjali ravno s tem, kaj narediti s programi, ki so izpadli, ker je denarja na programu Erasmus+ premalo." Rešitve, ki so bile sprejete, pa ta problem relativno dobro naslavljajo.

"Težko je reči, koliko denarja bo iz Erasmus+ programa deležna Slovenija, bo pa upravičena do 60-70% več denarja, kot ga je bilo na voljo v obdobju 2014-2020," je še povedal dr. Zver, ki je izrazil tudi prepričanje, da se bo v prihodnosti povečalo število študentskih izmenjav. "Veliko bo tudi poklicnega izobraževanja in izmenjav, saj je v naslednjem proračunskem obdobju veliko večja pozornost namenjena dualnemu izobraževanju, torej poklicnemu izobraževanju, kjer bo veliko prakse," je še povedal dr. Zver. Poslanec je obenem tudi poudaril, da je naklonjen nadaljevanju bolonjske reforme, ker "potrebujemo boljše univerze, a v Evropi je to težje storiti kot kje drugje na svetu. Potrebno bo še kar nekaj časa, da se bodo evropske univerze lahko postavile ob bok najboljšim na svetu."

"Vesel sem, da je nemško predsedstvo našlo dogovor tudi glede sklada za okrevanje po pandemiji in evropski proračun. Tudi zloglasni mehanizem vladavine prava je ostal na ustrezni ravni in ne pričakujem več nobenih zapletov, tako da bo januarja lahko zaživel nov proračun," je o skladu za okrevanje in evropskem proračunu dejal dr. Zver. Prav tako je ocenil, da je Sklad za okrevanje izjemno pomemben. "V njem so nepovratna sredstva za pomoč državam članicam in možnost za ugodna posojila, ki so prav tako pomembna. EU se bo zadolžila na mednarodnih finančnih trgih, tako da bodo države članice lahko črpale ta denar," je povedal dr. Zver in dodal, da so predpogoj, da se to zgodi, lastni viri EU, torej neke vrste davščine, ki v začetku ne bodo udarile po žepu evropskih državljanov, ampak velike institucije, multinacionalke, banke, finančne ustanove. "To se mi zdi pomembno, ker se bo prav zaradi lastnih virov EU vloga Parlamenta bistveno povečala. Do sedaj je bil namreč najmočnejši Svet. Države članice bodo sofinancer, Evropska unija pa bo imela lastne vire, kar bo utrdilo parlament in komisijo," je povedal dr. Zver.

"To leto je bilo izjemno tudi kar se tiče politike na evropski ravni. Zelo malo sestankov smo imeli v živem stiku, Parlament je veliko delal online. Kar je pomembno je, da smo tudi v teh razmerah uspeli sprejeti ključne odločitve, da lahko evropske institucije normalno delujejo naprej in da bo na voljo tudi denar za okrevanje gospodarstva za vse države članice, ki so bile prizadete v krizi, ki ji ni para v novejši evropski zgodovini," je dejal evropski poslanec.  "Seveda si vsi želimo starega načina dela, vendar pa bo to trajalo še nekaj mesecev. Leto 2020 bo tako nepozabno, ne le z vidika politike, življenja institucij, ampak tega, da se nas je ta kriza dotaknila na vseh področjih," je povedal dr. Zver.  Ob tem je pohvalil slovensko vlado, ki je ves čas krize zelo proaktivna, delovna, dobro organizirana in  sprejema pravočasne ukrepe. "V prvem valu epidemije smo bili najboljši, kasneje zaradi načina in odnosa do nekaterih stvari  pa smo padli na izpitu, a upam, da ne pride še bolj zastrašujoč tretji val in da bodo prva cepljenja že dala določene rezultate," je poudaril evropski poslanec. Ob tem je izrazil prepričanje, da zlasti v bolnišnicah potrebujemo zagotovilo za normalno funkcioniranje. "Če pa se bo epidemiološka slika slabšala, bo lahko hudo še nekaj časa, a ker cepiva prihajajo, sem relativen optimist," je še povedal evropski poslanec.

O domačem dogajanju in o proaktivnem rušenju vlade s strani Karla Erjavca  oziroma koalicije KUL pa je dr. Zver povedal, da potrebujemo aktualno vlado, da nas pelje skozi vsakdanje čeri in težave, ki jih prinaša situacija s koronavirusom. "Skrajna levica, ki si je očitno prisvojila Erjavca, že od vsega začetka ruši vlado na vse možne načine. Bolj ko je bila vlada uspešna, bolj glasni so bili njeni nasprotniki, pri tem pa so uporabili tudi skrajne pristope. Iz ceste so se pomaknili v Erjavčevo držo in rušijo razmerja v parlamentu in v vladi. Tu bi morali vseeno potrkati na politično, če jo sploh imajo, zavest. Kajti težko si predstavljam ta hip vlado, ki jo vodi g. Erjavec in ki bi zagotavljala stabilnost ter gotovost, ki jo ljudje potrebujejo v tem času," je povedal dr. Zver. Ocenil je še, da ljudje ne potrebujejo pozerstva, ampak konkretne rezultate. "Delati politično zgago v tem času, se mi zdi samomor, in to ne samo tistih akterjev, ampak praktično vseh, ker bomo na koncu vsi potegnili kratko, če jim ta politični udar uspe. Upam, da tisti, ki so najbolj na udaru, ki jih poskušajo podkupiti, imajo toliko poštenosti v sebi, da se teh igric ne bodo šli," je zaključil evropski poslanec dr. Milan Zver.

Video pogovora si je mogoče ogledati tukaj.