Ko pišem to kolumno, se kampanja za evropske volitve nagiba h koncu. Volivke in volivci imate že v tem tednu možnost glasovati na predčasnih voliščih, največ pa vas seveda pričakujemo na volilno nedeljo. Zadnji teden kampanje se dostikrat zgodi, da skušajo predvsem desne volivce uspavati z anketami javnega mnenja, ki jasno kažejo na zmagovalca, po drugi strani pa se zna zgoditi, da se odpre tudi kakšna velika afera, ki bi odvrnila ljudi od volišč. Glede na to, da so scenariji že tako zelo znani in dodelani, verjamem, da jim volivke in volivci ne boste nasedali.
Naj tudi zato, ker smo v kampanji, tokratno kolumno pospremim z nekaj več besedami o evropskih temah in problemih, s katerimi se bomo v prihodnje morali soočiti. Večkrat lahko slišite, da so te evropske volitve prelomne. Drži. Evropska unija predstavlja za slovenski narod najbolj ugodno mednarodno okolje, v katerem je doslej bival. Temu bodo znali pritrditi podjetniki, ki veliko lažje poslujejo v okviru EU, to bodo znali povedati ljudje iz tistih krajev, občin in vaških skupnosti, ki so se s pomočjo evropskih sredstev dodatno razvili, to vam bodo povedali mladi, ki nemoteno potujejo v okviru programa Erasmus+ ter nabirajo znanje in izkušnje. Čeprav se nekaterim EU zdi oddaljena, pa močno vpliva na naša življenja. Prav zato ne smemo in ne moremo dopustiti, da bi nas z ilegalnimi migracijami, terorističnimi in kibernetskimi napadi ter podobnim, vrgli s tečajev.
Ideja o močnem centru, unifikaciji Evropske unije pod vodstvom močnega Bruslja, ki jo zagovarjajo leve stranke, je še ena od poti, ki vodijo v propad. To Slovenci še posebej dobro poznamo, saj je tudi nekdanja država želela moč skoncentrirati v Beogradu. S tovrstnimi idejami za prihodnost Evrope in z dogodki, ki destabilizirajo našo skupnost, se lahko kaj kmalu pod vprašajem znajdejo tako spoštovanje kulturnih temeljev ter skupnih krščanskih vrednot, pa tudi vrednot, kot so svoboda, enakost, solidarnost, mir, varnost, blaginja in razvoj.
Leve stranke vam govorijo, kako zelo je Evropa pomembna, a hkrati zamolčijo, kako zelo so bili prizadevni pri vabljenju ilegalnih migrantov, s povsem drugačnim kulturnim okoljem, kot je naše, na naše, evropsko ozemlje. Nekateri zavajajo s slogani o varnosti. Ko je treba prisluhniti Belokranjcem, ki že več kot tri leta trpijo zaradi ilegalnih migrantov, se na pozive, naj pridejo v kraje ob meji, vladajoči ne odzovejo. Še več. Predsednik vlade si gradi visoko ograjo okoli svojega doma, na že tako prepustno mejo, ki je zgolj s policijo ne morejo obvarovati, pa se odloči poslati le 35 vojakov. Ob ugrabitvi občana in pred leti umoru policista z mačeto (po umoru si je storilec, ilegalni migrant, sodil sam), bi moralo biti jasno, da samozaščitni ukrepi, kot jih predlaga vlada Marjana Šarca, pač niso dovolj. Težko je verjeti, da se vlada ne zaveda, da se pritisk ilegalnih migrantov na balkansko pot krepi, da na drugi strani Avstrija zapira svoje meje, da o podobnem ukrepu razmišlja tudi Italija, da je svoje meje že pred leti zaprla Madžarska in da ob vsem tem dogajanju pri sosedih, Slovenija lahko postane žep za ilegalne migrante.
Mnogi trkajo na našo človekoljubnost, dobrotljivost in odprto srce, ki smo jih Slovenke in Slovenci ob stiskah in vojnah na širšem balkanskem ozemlju (npr. v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem) že izkazali. Toda, vse prevečkrat vidimo, da ilegalni migranti, ki tokrat prihajajo na ozemlje EU, izkoriščajo našo humanitarnost in civilizacijske vrednote, ki smo jih dosegli. Prost pretok ljudi ni bil zamišljen kot prost pretok ljudi brez dokumentov, brez identitete in kot prost pretok velikih, za varnostne organe neobvladljivih množic, ki prehajajo čez naravne meje. Tudi pravica do azila se spremeni v svoje nasprotje, ko se začne zlorabljati. Enako velja za pomoč ob nastanitvi v azilnem domu. Iz več strani prihajajo informacije, da se ilegalnimi migranti v azilnih domovih le spočijejo, nasitijo, nato pa nadaljujejo svojo pot naprej. Prav zato bi bilo treba azilno zakonodajo zaostriti, in sicer v smeri, da se vsak, ki vstopi v Republiko Slovenijo iz varne države, tja avtomatsko vrne in pri nas ne more zaprositi za azil.
A niso le ilegalne migracije tiste, ki bodo v prihodnje zaposlovale Evropsko unijo. Drug velik problem, s katerim se bo treba soočiti, je demografsko stanje. Evropska unija se stara. Socialni in pokojninski sistemi so na robu vzdržnosti. Prav zato moramo nadaljevati s povezovanjem Evrope v smislu socialne unije. Delati bi morali na rešitvah, ki bodo vpliv in posledice demografskih trendov znižale. V SDS smo predlagali nacionalni pokojninski sklad, s katerim bi lahko zagotavljali vzdržnost pokojninskega sistema, dostojne pokojnine in varno starost. Imamo tudi predloge glede sistema dolgotrajne oskrbe, pripravljeni so predlogi za okrepitev družinske politike, s katerimi bi se lahko povečala nataliteta.
Vemo, da moramo še naprej delati tako za sedanje kot prihodnje generacije, za naše kmete, za zdravo in čisto okolje. Imamo rešitve za razpadajoče slovensko zdravstvo in vemo, kako poskrbeti, da bo Slovenija v okviru Evropske unije imela konkurenčno gospodarsko okolje in da bo tudi Evropska unija kot celota ostala ena od trgovinskih velesil.
Kandidati na skupni listi SDS+SLS imamo odgovore na probleme, ki se odpirajo pred Evropsko unijo. Ker vemo, da smo izvoljeni od ljudi in da delamo za ljudi, jim tudi znamo prisluhniti in sprejeti tiste ukrepe, ki večajo njihovo blaginjo in napredek.
Ker vsak glas šteje, naj vas na koncu povabim na volitve. Izberite Evropo, ki je odločno zazrta v prihodnost, a nosi svojo bogato in izjemno tradicijo v srcu. Ko boste glasovali, pa imejte v mislih, da na pomembnih mestih potrebujemo posameznike, ki bodo sprejemali prave odločitve. Ki bodo delovali za močne države v močni EU. Izberite tiste, ki vedo, da smo skupaj močnejši!