Evropski poslanec dr. Milan Zver je danes v Ljubljani v hiši EU skupaj s še nekaterimi evropskimi poslanci sodeloval v pogovoru s predstavniki mladinskih organizacij. V pogovoru, ki ga je organizirala pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, so spregovorili o izobraževanju in zaposlovanju mladih, o aktivnem državljanstvu mladih, nekaj besed pa so namenili tudi okolju.
Ena od osrednjih tem pogovora je bilo izobraževanje, pri čemer so poslanci z mladimi spregovorili predvsem o programu izmenjave študentov Erasmus+, za katerega je v prihodnjem večletnem finančnem okviru 2021-2027 predvideno trikratno povečanje finančnih sredstev.
Evropski poslanec dr. Milan Zver, ki se kot poročevalec za program Erasmus+ v imenu Parlamenta pogaja s Svetom EU in Evropsko komisijo za trikratno povečanje sredstev na omenjenem programu, je poudaril, da tudi predsednica prihodnje Evropske komisije Ursula von der Leyen povečanje sredstev podpira, kar je zagotovo »dobra napoved.« Dr. Zver je ob tem še dejal, da je zelo dober projekt v okviru Erasmus+ projekt Odkrij EU. »Gre za pilotni projekt, kjer mladim omogočamo brezplačno železniško vozovnico, s katero lahko potujejo po državah EU,« je projekt opisal dr. Zver. Ob tem je dodal, da je kljub koristnosti projekta in podpore v večini držav članic, projekt v nekaterih državah članicah naletel tudi na nasprotovanje. »Zato bomo tudi s pomočjo finskega predsedstva opravili pogovore z državami članicami, ki projektu nasprotujejo, in skušali tudi njim predstaviti vse pozitivne plati projekta,« je povedal evropski poslanec. Kot je še dejal dr. Zver so v Evropskem parlamentu poslanci na področju mladih in kulture večkrat zelo podobnih mnenj in stališč in »vsaj na našem odboru ni ideoloških spopadov, ampak praktično vsi delamo v isti smeri, to je povišanju kakovosti mladinskih politik.« Na ocene nekaterih držav, kot na primer Bolgarije in Romunije, da mladi ravno zaradi programa Erasmus+ odhajajo v tujino in se ne vračajo domov, pa je dr. Zver pripomnil, da je kohezijska politika namenjena zmanjševanju razlik med državami članicami in da je to, da se mladi ne vračajo v domovino sicer resen problem, ki pa bi bil rešljiv, če bi države ustvarile ustrezne pogoje za življenja in zaposlovanje mladih.
Dr. Zver je dejal, da so tudi v Sloveniji sistemski pogoji za podjetništvo, za zaposlitev, za mlade slabi. »Imamo poklicni sistem, ki je slab. Mladi s poklicno šolo so pri nas pogosto brezposelni. V Nemčiji se kaj takšnega ne bi moglo zgoditi, saj imajo tam dualen šolski sistem, kar pomeni, da se dijaki že med šolanjem usposabljajo na konkretnih delovnih mestih, na katerih so po izobraževanju tudi zaposljivi,« je povedal evropski poslanec. Po njegovem mnenju bi se morale tako srednje šole kot univerze reformirati in bolj odpreti potrebam svojega okolja in trga dela. »Slabo je, če se študijske programe dela na pamet, brez sodelovanja z okoljem,« je poudaril dr. Zver.
»Vsak, ki začne študij, bi moral imeti jasno informacijo, kakšno možnost zaposlitve ima po zaključku študija in kakšna je situacija na trgu dela. Če se dogaja obratno, kot v preteklosti, ko so nekatere fakultete občasno celo zavajale na informativnih dnevih o zaposljivosti, pa je to seveda slabo,« je še ocenil dr. Zver. Ob tem je še dejal, da se mladi pri iskanju zaposlitve pogosto tudi preveč zanašajo na državo. »Naloga države seveda ni, da zaposli mlade, ampak mora pa država ustvariti klimo, ki omogoča ustvarjanje delovnih mest,« je bil jasen poslanec.
Kar se tiče politične participacije mladih, pa je evropski poslanec dejal, da evropske raziskave kažejo na apolitičnost mladih v Sloveniji. »Mladi pri nas ne marajo politike in raziskave kažejo, kakšen visok pomen demokraciji ter volitvam dajejo na primer mladi na Nizozemskem ter kakšen pomen dajejo mladi volitvam pri nas. Drugod vedo, da če se ne udeležijo volitev, je to slabo za demokracijo, pri nas tega ni. Premiki na boljše so težki, ker je pri nas zakoreninjeno, da je politika nekaj grdega,« je dejal dr. Zver. Po njegovem mnenju pa je trud za povečanje politične participacije mladih ključen, pri čemer je kot pomembno izpostavil dejstvo, da se danes veliko bolj kot nekoč tudi vrsta različnih institucij vedno bolj vključuje v projekte, s katerimi bi se povečala politična participacija mladih.
