Na odboru Evropskega parlamenta za regionalni razvoj je v ponedeljek, 6. februarja, potekala razprava o izvajanju programa Obzorje 2020. V razpravi je sodeloval tudi vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver.
"Evropa je v zadnjih stoletjih vodilni inventor. V zadnjem času pa je začela zaostajati. To je potrebno prekiniti," je k nadaljevanju prizadevanj na področju inovativnosti v Evropi pozval dr. Zver. Izpostavil je, da lahko k več inovativnosti v Evropi še posebej pripomorejo evropski programi, ne samo Obzorje 2020, ampak tudi ESIF, Erasmus+ in drugi.
"Čeprav smo v primerjavi s preteklimi okvirnimi raziskovalnimi programi znatno povečali proračun Obzorja 2020 in v zadnjem desetletju konkretno povečali tudi sredstva za inovativnost in konkurenčnost v okviru kohezijske politike, je trenutno najbolj pomembno zagotoviti optimalno delujočo sinergijo med skladi," je dejal. "Na ta način se bo povečala tudi učinkovitost javnega financiranja. Vsak vložen evro iz teh skladov lahko v pogojih optimalne sinergije med skladi multiplicira svoje učinke oziroma donos."
Dr. Zver je dejal, da se strinja z mnenjem, da morata odličnost in konkurenčnost ostati temeljni načeli okvirnega programa EU za raziskave in inovacije, evropski strukturni in investicijski skladi pa morajo še naprej podpirati regionalno rast in kohezijo. "Gre za dva različna namena, ki pa se dopolnjujeta," je dejal.
Izpostavil je ugotovitve znanstveno-raziskovalnih ustanov, katerih predstavniki so na nedavni izmenjavi mnenj predlagali, da naj EU z okvirnimi programi spodbuja predvsem temeljne in aplikativne raziskave ter oblikovanje skupnega Evropskega raziskovalnega območja, skladi ESI pa podpirajo razvoj in kohezijo s programi, ki so na višjih ravneh tehnološke razvitosti. "So predlagali jasnejšo delitev dela? Na nek način da, čeprav se zavedajo, da je to mogoče le v pogojih bistveno učinkovitejšega medsebojnega sodelovanja obeh virov", je dodal.
Dr. Zver je opozoril, da morajo pričakovanja v povezavi z 9. okvirnim programom ostati realna. "Zavedati se moramo, da med državami članicami še vedno obstaja velik razkorak v razvitosti raziskovalnih kompetenc. Zato menim, da bi moral naslednji program ohraniti podporne inštrumente za države, ki manj uspešno koristijo finančna sredstva v Obzorju 2020," je dejal.
"Prav tako bi veljalo poenotiti in poenostaviti nekatera pravila. Na primer pristop 'enakega obravnavanja' v zvezi s postopki, kot je državna pomoč, se mora dokončno uveljaviti. Nerazumno je namreč, da so v okviru ESI nekatere neprofitne raziskovalne organizacije uvrščene v sistem državne pomoči, v okviru Obzorja 2020 pa ne," je opozoril dr. Zver in ob zaključku še enkrat pozdravil dobronamernost razprave.