Evropski parlament je dr. Milanu Zveru dodelil funkcijo stalnega poročevalca za Erasmus+, enega najbolj prepoznavnih programov Evropske unije.
Od svojega nastanka v letu 1987 je program Erasmus omogočil študentske izmenjave več kot trem milijonom mladih Evropejcev. V prvem letu programa je šlo na izmenjavo okoli 3.000 študentov, danes ta številka presega 250.000.
Dr. Zver je tako prevzel vlogo od dolgoletne evropske poslanke Doris Pack, ki je ustvarila program in več kot 25 let pomagala pri njegovi nadgradnji. Ob tem je povedal, da je "počaščen, da lahko nasledi znano in uspešno poslanko ter z veseljem in vsem spoštovanjem prevzema funkcijo stalnega poročevalca pri projektu Erasmus+ ter da bo vložil vse svoje napore v to, da bo program še razširil in še povečal svojo uspešnost".
V 90ih je bil Erasmus vključen v program Socrates ter kasneje v Vseživljenjsko učenje, dodana je bila mobilnost učiteljev, šolarjev, odraslih, mobilnost v poklicnem izobraževanju, učne in delovne prakse v tujini ter mladinske aktivnosti.
Lani ga je zamenjal nov program Erasmus+, ki združuje vse prejšnje sheme EU za izobraževanje, usposabljanje in mladino ter prvič vključuje tudi področje športa. Program omogoča izboljšanje zaposljivosti mladih (na primer z znanjem tujih jezikov), posodobitev univerz in šol ter zmanjšanje prepada med znanjem študentov in realnimi potrebami na trgu dela. Pomemben del programa Erasmus+ je namenjen spodbujanju podjetništva med mladimi, predvideno je sodelovanje s 3.500 institucijami in podjetji v okviru t.i. koalicij spretnosti in znanja (Sector Skills Alliances and Knowledge Alliances). V januarju 2015 je bilo namreč skoraj 5 milijonov mladih pod 25 let v EU brezposelnih, obenem pa je imela tretjina delodajalcev težave najti osebje s primernim znanjem.
V obdobju 2014-2020 bo program zagotovil možnosti za študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj in prostovoljno delo v tujini za več kot 4 milijone Evropejcev. Njegov proračun v višini 14.7 milijard € predstavlja 40% povečanje v primerjavi s prejšnjo stopnjo porabe, kar odraža zavezanost EU k vlaganju v mlade in izobraževanje. Cilj Evropske unije je, da bi do leta 2020 v izmenjavah sodelovalo 20% vseh študentov.
Erasmus+ podpira tudi orodje "Youthpass" in si tako prizadeva razširiti priznavanje znanja iz formalnega (šole, univerze) tudi na neformalno (tečaji) in priložnostno izobraževanja (prostovoljno delo). V okviru Erasmus+ si magistrski študenti pod ugodnimi pogoji lahko izposodijo do 18.000 € za študij v tujini. Za študente s posebnimi potrebami in tiste, ki prihajajo iz nižjih dohodkovnih okolij, je na voljo dodatna podpora.
Poleg držav članic EU sodelujejo v programu Erasmus+ še Norveška, Islandija, Liechtenstein, Makedonija in Turčija, druge države iz celega sveta pa lahko pridobijo status partnerskih držav.
Poleg vseh drugih dobrobiti Erasmusa, raziskave kažejo tudi to, da se nekdanji udeleženci Erasmus programa veliko pogosteje udeležijo evropskih volitev in imajo večji občutek pripadnosti EU ter bolj pozitivno dojemajo EU, kot ostali državljani.