Evropski poslanec dr. Milan Zver je danes sodeloval na razpravi o evropskem izobraževalnem prostoru (EEA), ki se je je med drugim udeležila tudi evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariya Gabriel ter mnogi evropski poslanci. Razprava je potekala v okviru projektov in načrtov Evropske komisije, ki pripravlja pobude v pomoč pri vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora, ki naj bi vsem mladim omogočil najboljše izobraževanje in usposabljanje ter zaposlitev po vsej Evropi.
Kot je v razpravi sprva dejal evropski poslanec dr. Milan Zver, je v preteklih mandatih v Evropskem parlamentu kot poslanec deloval na področju visokega izobraževanja in bolonjskega reformnega procesa. "Cilj tega procesa je bil pripraviti evropski visokošolski in univerzitetni sistem, ki bo konkurenčen in primerljiv ter pripravljen na povečano mobilnost študentov. Bolonjski proces naj bi tudi povečal možnosti mladih za zaposlitev," je dejal dr. Zver in spomnil na ključno vlogo programa Erasmus+ in njegovih predhodnikov v tem procesu.
"Danes razpravljamo o evropskem izobraževalnem prostoru, pri čemer gre za koncept, ki geografsko pokriva manjše območje od evropskega visokošolskega prostora (EHEA), vendar pa obenem tudi vsa področja izobraževanja, ne le visokošolsko izobraževanje. Prav zato tudi čestitam Evropski komisiji za razvoj te ambiciozne iniciative," je povedal evropski poslanec. V nadaljevanju razprave je izrazil mnenje, da čeprav je izobraževalna politika v domeni držav članic, je dobro sodelovanje med državami EU tudi na tem področju pomembno bolj kot kdaj koli prej. "Evropski izobraževalni sistemi so se relativno dobro odzvali na pandemijo koronavirusa, pri tem pa je k soočanju z aktualnimi problemi tega časa pripomoglo tudi sodelovanje med državami članicami in Evropsko komisijo na tem področju," je povedal poslanec.
Dr. Zver je v nadaljevanju dejal, da je pred dobrim desetletjem sodeloval tudi na programu »Izobraževanje in usposabljanje 2010«. "Ta program skupaj s strateškimi usmeritvami iz leta 2020 predstavlja temelj za močno evropsko sodelovanje na področju izobraževanja," je povedal poslanec in ob tem izrazil zadovoljstvo, da se že sedaj mnogo ciljev iz strateškega programa iz leta 2020 dosega. "Veseli me, da smo dosegli 95% vključenost mladih v izobraževanja v otroštvu in da smo presegli cilj 40% vključenosti v terciarno izobraževanje," je povedal dr. Zver. Prav tako je opozoril, da je Evropski uniji uspelo zmanjšati odstotek tistih, ki zapustijo šolanje, in sicer se je odstotek iz 14% znižal na približno 10%. Ob tem je dodal, da se tudi nezaposlenost mladih v % izboljšuje.
"Tudi izobraževanje odraslih se, gledano odstotkovno, zvišuje, čeprav še nismo dosegli 15%, kot smo si jih začrtali, vendar pa upam, da bo novi program Erasmus+ tudi na tem področju izboljšal situacijo, še posebej, ker smo v tokratni finančni perspektivi veliko pozornosti namenili tudi temu delu," je povedal evropski poslanec, ki je dodal, da program Erasmus+ tokrat prvič naslavlja mobilnost odraslih.
Ob tem pa je dr. Zver opozoril tudi na slabše rezultate oziroma razočaranje na področju funkcionalne pismenosti, znanosti in matematičnih znanj. "V dobi dezinformacij in lažnih novic potrebujemo izjemno dobro informacijsko opremljeno populacijo, ki bo sposobna dezinformacije odkriti in na podlagi tega nato tudi sprejemati modre odločitve. Ta cilj pa bo nemogoče doseči, če bo znotraj mlade populacije kar 22% takšnih, ki ne zmorejo v popolnosti razumeti besedil, ki jih berejo," je povedal dr. Zver.
Evropski poslanec je v nadaljevanju več besed namenil programu Erasmus+, pri čemer ima omenjeni program po njegovih besedah pomembno vlogo v evropskem izobraževalnem prostoru, predvsem v povezavi s kakovostjo izobraževanja, vključenosti in spolne enakosti, digitalizacije in zelenih politik, učiteljev in učencev, višjega izobraževanja in geopolitike.
"Kot poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program se bom še naprej zavzemal za to, da bo program nadaljeval s podporo sodelovanja držav članic na vseh ravneh in da bo še naprej, tudi s finančnimi viri, zagotavljal strukture, potrebne za vzpostavitev enotnega evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025," je povedal dr. Zver. Nenazadnje je še izrazil upanje, da bo enotni evropski izobraževalni prostor podprt tudi prek drugih finančnih virov in programov EU.
"Na področju izobraževanja moramo, ker smo soočeni z izzivi dezinformacij, socialne izključenosti, zamud pri digitalizaciji ter še s koronavirusno situacijo, iskati rešitve in možnosti sodelovanja. A verjamem, da je prav izobraževanje glavni vir za obnovo Evrope po epidemiji koronavirusa, motor rasti in sredstvo za krepitev naših vrednot," je zaključil dr. Zver.