Evropski poslanec dr. Milan Zver je na pogovornem večeru v Kranju skupaj z dr. Matevžem Tomšičem spregovoril o prihodnosti Evropske unije in drugih aktualnih temah.
Kot je uvodoma poudaril dr. Zver je evropska demokracija sestavljena na dveh temeljih oziroma "pljučnih krilih". "Imamo večinsko demokracijo v parlamentu in imamo konsenzualno demokracijo v Svetu. Konsenzualna demokracija da vsakomur neko vlogo, tudi majhni državi kot je Slovenija," je povedal dr. Zver, ki je dodal, da je moč majhnih držav pri glasovanju prav pri uporabi veta. Obenem je evropski poslanec prepričan, da če se bo konsenzualno demokracijo ukinilo in če se bo odpravilo veto pri glasovanju ter vzpostavilo voljen senat, potem tudi majhna država kot je Slovenija ne bo imela več nobene večje vloge. "Če bodo šli pretirano v majorizacijo, bo tudi EU začela pokati po šivih," je izpostavil poslanec.
Dr. Tomšič pa je ob tem prepričan, da ne glede na to, kakšen je sistem glasovanja, evropske institucije ne morejo reševati slovenskih notranjih težav. "To je treba narediti v Sloveniji in za to morajo poskrbeti slovenski volivci. Problemov je veliko, tudi evropske institucije so že padle na testih, ki so jih prinašale večje krize, ključna odgovornost za stanje v Sloveniji pa je še vseeno na slovenskih institucijah in slovenskih državljanih," je poudaril dr. Tomšič.
Dr. Zver je ob tem izrazil mnenje, da tudi v Evropi za vse slabo niso krive samo institucije, temveč je treba odgovornost iskati v ljudeh, ki slabo vodijo te institucije. "Tisti, ki so pisali Lizbonsko pogodbo, so to naredili tako, da veliki ne morejo teptati majhnih, problem pa je, da v Evropi v zadnjih letih nimamo nekih uspešnih, pogumnih in odločnih politikov." je poudaril dr. Zver. "Upam, da nam bo naslednje leto na volitvah prineslo nekaj boljšega v kadrovskem smislu. Politiki morajo biti pogumni ljudje, ki imajo neko vizijo. Tako pa EU trenutno vodijo drugorazredni ali tretjerazredni uradniki z močjo in vplivom in tudi šibki evropski komisarji kaj hitro padejo pod njihov vpliv. Kadrovski deficit vrhunskih politikov bo treba popraviti, ali pa bo EU šla po poti kakšnega bivšega imperija, ki je propadel," je prepričan dr. Milan Zver.
Glede konfliktov v soseščini in tem, kako močno vojna v Ukrajini vpliva na politiko v EU ter kaj za EU pomeni nov konflikt na Bližnjem Vzhodu, je dr. Zver dejal, da se je "EU v času pandemije koronavirusa dobro odzvala, tudi relativno hitro in v korist malih držav. To je zgodba o uspehu EU. Manj pa je temu tako pri ukrajinski vojni. V enem letu EU ni zmogla poslati Ukrajini pomoč v obliki tankov. Pojavilo se je mnogo birokratskih ovir znotraj EU. Če bi bila pomoč takojšnja, bi lahko govorili o zmagi, sedaj pa bo verjetno težko prišlo do zmage in bo moral obveljati nek kompromis," je povedal dr. Zver.
Glede konflikta na Bližnjem Vzhodu je bil poslanec mnenja, da Hamas prav zaradi zadnjih dogajanj verjetno ne bo nikoli več zmagal v Palestini. "Tam ni bilo volitev od leta 2006, in vse od takrat ima Palestina nelegitimno vodstvo, koncept dveh držav pa visi v zraku, saj ni ustreznega sogovornika," je povedal poslanec. "Sam sem v Evropskem parlamentu večkrat izpostavil, da naj se pomoč Palestini pogojuje s priznanjem izraelske države," je povedal poslanec in dodal, da Palestino priznava več kot 100 držav po svetu, "je pa mi ne moremo priznati, dokler Palestinci ne priznajo pravice Izraela do obstoja. V pogojih, ko ima Hamas v svojih načrtih, da je treba izraelsko državo uničiti, se je nemogoče pogajati," je povedal evropski poslanec. Ob tem je opozoril tudi na to, da je Iran v zadnjih letih razvil neverjetno vojaško industrijo, Zahod pa je pri tem še pomagal, ko je priznal njihov jedrski načrt.
"Tisti, ki smo na črni iranski listi oziroma smo označeni kot teroristi, smo to na začetku vzeli manj resno, sedaj, ko so enega med nami skoraj ubili (gre za Alejo Vidal-Quedrasa op.p), pa smo bolj zaskrbljeni. Sledi napada iz Madrida gredo namreč prav v Iran," je še povedal poslanec. "To, da sem na črni listi, je hudo za moje sodelavce in mojo družino, vendar sam ne morem reči zatiranim Irancem, ki jih podpiramo, da sem se ustrašil in da ne morem več delovati naprej," je povedal dr. Milan Zver.
Glede prihodnosti krščanske demokracije v Evropi in prihodnjih evropskih volitev, je dr. Zver prepričan, da se mora zgoditi prelom. "Na podlagi aktualne slabe koalicije v Evropskem parlamentu se delajo slabi programi in slabe politike. Drugo leto bomo postavili jasno zahtevo. Desno-sredinska koalicija je naša prva prioriteta," je povedal dr. Zver. Dr. Tomšič pa je dodal, da so socialisti del problema in ne del rešitve, ker so nosilci najbolj čudaških pogledov, skupaj z ostalimi obskurnimi prepričanji. "Mislim, da lahko EPP na prihodnjih volitvah zmaga samo, če se bo zoperstavila vsem tem ideološkim norostim," je prepričan dr. Tomšič.
Evropski poslanec dr. Zver pa ob tem še dodaja, da EU še nikoli ni šla tako šibka na volitve kot bo šla tokrat. "Tudi zaradi nezakonitih migracij, kjer nismo uspeli vzpostaviti ustreznega sistema, niti sistema vračanja nezakonitih migrantov," je izpostavil poslanec. Prav tako je prepričan, da bo na tokratnih volitvah na preizkušnji evropski način življenja in ohranjanje evropskih vrednot.
Glede aktualne politične situacije v Sloveniji, je evropski poslanec dejal, da "pri nas ljudje ne zaupajo politikom, sodstvu, smo torej venomer na meji politične krize, še bolj problematično pa je to, da ljudje ne gredo na volitve. Na volitve pa ne gredo, ker žal menijo, da njihov glas ne prinese ničesar," je povedal dr. Zver.
Dr. Matevž Tomšič pa je prepričan, da novi obrazi v slovenski politiki ne sprejemajo odločitev, temveč so zgolj lutke za strice iz ozadja. "Golob skuša poskrbeti za neke svoje posle, na tedenski ravni dobimo kak bizaren predlog, od štempljanja, do poskusa uvedbe prisilnega dela zdravnikov, do norosti glede zakona o zaščiti živali, kjer lahko živino jemljejo komurkoli, gre za dokaj bizaren sistem in situacijo, do katere pa so nas vendarle pripeljale volitve. Sedanja oblast, kakršnakoli pač je, ima svojo legitimiteto." "Volivci so tisti, ki so odgovorni za oblast, ki jo imamo. Demokracija seveda ni univerzalno zdravilo in žal tudi ni idealen sistem, a alternative so še slabše," pa je poudaril dr. Tomšič.