Vabimo k branju nove kolumne evropskega poslanca dr. Milana Zvera.
V preteklih dneh je v slovenski pa tudi evropski javnosti odmevalo kar nekaj dogodkov, ki bi jim veljalo posvetiti nekaj več pozornosti. Eden od njih je zavrnitev nagovora slovenskega predsednika vlade Marjana Šarca pred Evropskim parlamentom, z izgovorom, da bi v obdobju pred volitvami lahko bil razumljen kot predvolilna poteza. Dejstvo, da slovenski premier ni želel nastopiti v hramu evropske demokracije je še dodatno zmanjšalo že tako zelo načeto slovensko kredibilnost v mednarodni skupnosti. Tako je postal edini predsednik vlade, ki je zavrnil to možnost in zamudil priložnost, da predstavi vizijo razvoja Evropske unije in ključne izzive, ki jo čakajo. »Košarica« ni ostala neopažena, kolegi na veliko sprašujejo, za kaj gre. Odgovor je seveda ta, če bi premier ocenil, da bi mu nastop koristil, bi ga zagotovo oddelal. Vprašanje pa je, če se bo izgubljena priložnost povrnila. Kaj lahko se zgodi, da novi predsednik Evropskega parlamenta ne bo nadaljeval Tajanijevega projekta. Namesto slovenskega predsednika vlade bo evropskim poslancem spregovoril švedski premier.
Druga odločitev, ki je močno odmevala predvsem v slovenski javnosti pa je odločitev, da SDS in SLS na evropskih volitvah nastopita s skupno listo kandidatov. Čeprav so bila mnenja o skupnem nastopu obeh strank tudi med člani obeh strank različna, pa je na koncu prevladalo stališče, da v obeh strankah delimo podobne vrednote ter poglede na razvoj Slovenije in Evropske unije. In ker se zavedamo, da je v združevanju moč in ker si želimo Slovenijo in Evropo varnosti, svobode, miru in blaginje, odločitev za skupen nastop ni bila težka. Prepričani smo, da bodo ljudje v ekipi prepoznali tisto silo, ki si bo prizadevala za močno Slovenijo v močni Evropski uniji. Prepričani smo, da ne moremo graditi močne unije na šibkih članicah. Le te morajo ohranjati svojo suverenost in avtonomijo. Želim, da bo to novo zavezništvo prepričalo še več državljank in državljanov, da se bodo udeležili volitev in izbrali izkušeno ekipo, ne pa mačka v žaklju.
Tretja odločitev, ki pa medijsko morda ni bila toliko odmevna, bo pa dolgoročno vplivala na položaj vseh Evropejk in Evropejcev, pa je odločitev Evropskega parlamenta, da podpre moj predlog za program Erasmus+ v obdobju 2021 do 2027. V omenjenem programu se po odločitvi Evropskega parlamenta sredstva iz dosedanjih 15 milijard evrov povečujejo na 45 milijard. V tem mandatu sem kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ bdel nad tem najbolj popularnim evropskim programom. Zamislil sem si ga kot prijaznega uporabniku in dostopnega za čim širši krog mladih in starejših. Še posebej sem vesel, da lahko slovenski državljanke in državljani iz tega naslova računajo na do 300 milijonov evrov v naslednji finančni perspektivi. Erasmus+ bo imel tudi druge ugodne učinke, na primer na modernizacijo šolstva v Evropi. Pa tudi sicer predstavlja simbol povezovanja med mladimi in tudi starejšimi. Vesel sem, da se bo ta zgodba dolgoročno z več finančnimi sredstvi lahko dotaknila še več ljudi.
Kolumna je bila prvotno objavljena tukaj.