Evropska komisarka priznava, da je pregled stanja na področju pravosodja v EU orodje v razvoju.
"Evropska komisija v pregledu stanja na področju pravosodja v EU navaja, da je eden izmed kazalnikov, ki kaže učinkovitost pravosodnega sistema, tudi čas izdaje sodbe na prvi stopnji. Čas, ki je v povprečju potreben, da sodišče prve stopnje odloči o zadevi, pa o učinkovitosti sodstva ne pove veliko. Odločilen je čas, ki je potreben, da posamezna zadeva postane pravnomočna (res iudicata), kar pa se redko zgodi že na prvi stopnji," je v pisnem poslanskem vprašanju zapisal vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. "Iz pregleda stanja tudi ni jasno razvidno, ali zadeve, o katerih je odločeno na prvi stopnji, niso pa še pravnomočne, veljajo za nerešene zadeve. Posledica tega nedoslednega metodološkega pristopa je, da je po podatkih Sveta Evrope npr. Slovenja glede na čas do odločitve sodišča prve stopnje med boljšimi v EU, po številu izgubljenih zadev zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku pa med najslabšimi," je opozoril.
Po njegovem je zniževanje deleža nerešenih zadev eden izmed objektivnih kazalnikov za določanje učinkovitosti sodstva. "Delež teh zadev se lahko zmanjša tudi tako, da zastarajo. Podatkov o deležu zastaranih zadev pregled stanja ne beleži," je zapisal in zato zastavil sledeče vprašanje: "Ali namerava Komisija v prihodnje razširiti nabor podatkov in uskladiti metodologijo zbiranja, na podlagi katerih bodo kazalniki pregleda stanja predstavljeni bolj dosledno, stanje v sodstvu pa bolj objektivno?"
V drugem poslanskem vprašanju pa je opozoril na odsotnost zunanjega nadzora na verodostojnostjo zbranih podatkov. Evropska komisija namreč v pregledu stanja na področju pravosodja v EU navaja podatke, ki so jih sporočile države članice. "Del podatkov je bil zbran tudi preko mreže predsednikov vrhovnih sodišč članic EU. Kot primer utemeljenega suma v verodostojnost podatkov naj navedem, da je v Sloveniji predsednik vrhovnega sodišča zaradi vmešavanja in vplivanja na politično motivirani sodni postopek zoper vodjo demokratične opozicije in zaradi drugih zadev v precejšnji meri kompromitiran, tako da podatkov, ki jih je posredoval, Komisija ne bi smela nekritično sprejeti," je opozoril dr. Zver.
"Navedeno je še posebej relevantno na področju insolvenčnih postopkov, kjer pregled stanja neposredno priznava, da so vprašalnike izpolnili tisti, ki se v lokalnem okolju ukvarjajo z zadevnim pravnim področjem. Podatkov, pridobljenih od ljudi, pri katerih jesum neposrednega konflikta interesov, ni mogoče imeti za veljavne," je zapisal. Po njegovem učinkovitosti pravosodnega sistema ni mogoče izmeriti samo z uporabo statistično merljivih parametrov, temveč bi bilo potrebno upoštevati tudi dejanske strukturne posebnosti in družbeni ter zgodovinski ter gospodarski kontekst članic in ustavne tradicije, iz katere izhajajo. Zato je na Evropsko komisijo naslovil še to vprašanje: "Ali namerava Komisija v naslednjem pregledu stanja na področju pravosodja vzpostaviti tudi dodatne mehanizme zunanjega nadzora nad verodostojnostjo pridobljenih podatkov?"
Evropska komisarka Vera Jourova je v imenu Komisije odgovorila, da se pri pregledu stanja na področju pravosodja v EU uporabljajo različni viri informacij. "Veliko kvantitativnih podatkov zagotavlja Komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja (CEPEJ), s katero je Komisija sklenila pogodbo za izvedbo posebne letne študije. Te podatke so preverile in predložile države članice v skladu z metodologijo CEPEJ, podatke pa je obdelala CEPEJ. Drugi viri podatkov so skupina kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme ter več evropskih pravosodnih mrež in mednarodnih organizacij. Vsak vir podatkov preveri in potrdi podatke, ki so namenjeni pregledu stanja," je odgovorila komisarka. Priznala je, da je pregled stanja na področju pravosodja v EU orodje v razvoju, z vsako novo izdajo pa se poveča zbirka podatkov. "Na primer, da bi se dopolnili splošni podatki o učinkovitosti pravosodnih sistemov, zadnja izdaja prikazuje povprečno trajanje sodnih postopkov za reševanje sporov na posebnih pravnih področjih, ki zadevajo zakonodajo EU (npr. zakonodaja o konkurenci, elektronske komunikacije, pravice potrošnikov in pravice intelektualne lastnine). Cilj je zagotoviti boljši prikaz delovanja pravosodnih sistemov pri konkretnih vrstah poslovnih sporov. Odvisno od razpoložljivosti podatkov bi se v prihodnosti lahko dodalo trajanje postopkov na stopnjah, višjih od sodišč prve stopnje," je pojasnila.
"Komisija poleg tega opozarja, da podatke, predstavljene v pregledu stanja na področju pravosodja v EU, dopolnjuje ocena za posamezne države v okviru procesa evropskega semestra z dvostranskim dialogom z zadevnimi organi in zainteresiranimi stranmi. Ocena upošteva posebnosti pravnega sistema in stanje v zadevnih državah članicah," je v odgovoru na pisno poslansko vprašanje zapisala Evropska komisarka Vera Jourova.