Uvod v tokratni pogovor z dr. Milanom Zverom, evropskim poslancem in vodjo slovenske delegacije pri ELP, je bil namenjen torkovemu sklepnemu dejanju posebne preiskovalne komisije Evropskega parlamenta PANA, ki je preiskoval pranje denarja, davčne utaje in izogibanje davkom, na katerem so kar nekaj ur namenili pranju denarja v največji slovenski državni banki NLB. Do te največje afere v zgodovini Slovenije so politika in mediji zelo zadržani, zato pa je tuja, zlasti evropska javnost že nekaj časa opozarja na razsežnost IranNLBgate. Pred senatom PANE, katerega polnopravna članica je tudi evropska poslanka Romana Tomc, je nastopil dr. Anže Logar, predsednik državnozborske preiskovalne komisije, ki se ukvarja z zlorabami v slovenskem bančnem sistemu, na pobudo Tanje Fajon S&D pa tudi novinar Mladine Borut Mekina.
»Odboru PANA se je mandat iztekel in hvala bogu, da so na koncu obravnavali tudi slovensko afero IranNLBgate. Dr. Anže Logar je zelo prepričljivo predstavil celotno zgodbo. Priznati moram, da je poslance in novinarje, zlasti slovenske novinarje, zgodba izjemno zanimala. Na drugi strani pa je Mladinin novinar Mekina nastopil v funkciji odvetnika tistih, ki so odgovorni za to, da se je oprala približno milijarda evrov iranskega denarja,« je dejal Zver. Zgodba ima širše razsežnosti in je ni moč omejiti na Slovenijo, meni Milan Zver, kajti denar iz Slovenije je potoval v tujino na deset tisoče računov. »Ta afera je posledično vplivala na poslabšanje varnostne situacije v Sloveniji in tudi v EU.« S posledicami in odgovornimi za to afero se bodo morali soočiti slovenski organi, ki sicer skupaj z mediji skušajo vso zgodbo relativizirati z izgovorom, da so tudi drugod prali denar ter da ni dokazov, da je denar končal pri teroristih. Milan Zver je prepričan, da se bodo ostale države te zgodbe lotile z veliko resnostjo, zlasti v Franciji in Nemčiji.
Evropski poslanci so v popoldanskih urah sprejemali proračun za prihodnje leto, od katerega si dr. Zver veliko obeta, saj naj bi prejel program Erasmus + kar nekaj več sredstev. »Ta projekt bo deležen dodatnih 20 milijonov evrov sredstev, poleg znanosti je to edina postavka, ki se bo povečala v proračunu za prihodnje leto.« V Evropskem parlamentu so danes odkrili razstavo, posvečeno 30 letnici delovanja programa Erasmus, ki je dobra in uspešna evropska zgodba. »Erasmus + je edini evropski program, ki ima tako perspektivo, kajti podpirajo ga tako desne, kakor tudi leve politične skupine v EU parlamentu.«
Vse glasnejše so napovedi, da se bo do naslednjih volitev v Evropski parlament leta 2019, spremenila volilna zakonodaja. »Res je, nekateri bi želeli, da se te volitve zgodijo že pod novo zakonodajo. V to razpravo o spremembi volilne zakonodaje se je vključil tudi EU parlament, čeprav o njej odloča Svet Evrope. Politična levica ponuja tako imenovane transnacionalne liste, kar pomeni, da več ne bi volili poslancev v državah članicah EU, temveč liste. Ideja je stara že sedem let, podpirajo pa jo tudi nekateri poslanci ELP večjih držav. Zato verjamem, da bo ta ideja dobila podporo v EU parlamentu, sem pa prepričan, da ne bo dobila potrditve v Svetu Evrope, proti bodo zlasti manjše države. V ELP smo jasno povedali, da ta rešitev ne pelje k utrjevanju EU, temveč k njeni unifikaciji in centralizaciji. Na to pa smo Slovenci še posebej občutljivi.«
V hiši evropske zgodovine je bila letos postavljena stalna razstava o skupni evropski zgodovini. »Interpretacije tega, kaj je tam postavljeno in kako je postavljeno, so seveda različne. Tudi sam sem imel po ogledu nekaj pripomb, zlasti na predstavitev slovenske zgodovine, neustrezno pa so prikazane tudi vloge totalitarnih režimov 20. stoletja. Platforma spomina in vesti je pripravila strokovno študijo, v njej pa dokaj ostro zavrnila nekatere dele razstave.« Milan Zver je na svoji spletni strani tudi objavil prevod te študije ter odgovor vodstva muzeja (http://www.milanzver.eu/clanki/porocilo-platforme-evropskega-spomina-ves...)