Nahajate se tukaj

Države blaginje ne moremo graditi na zadolževanju in povečevanju proračunskega primanjkljaja

"Želimo si sodelovanja na desno-sredinskem polu, a želeli bi tudi, da so sestrske stranke bolj odprte do nas," je na novinarski konferenci, ki je potekala v ponedeljek 24. novembra 2014, dejal poslanec v Evropskem parlamentu podpredsednik SDS dr. Milan Zver.

"Prvi koraki kažejo, da filozofija delovanja te vlade ne bo bistveno drugačna, kot je bilo delovanje Pahorjeve vlade ali vlade Alenke Bratušek. Vsem tem vladam je skupno to, da so veliko več pozornosti namenjali politiki distribucije, nikakor pa ne temu, kako zagotoviti zagon gospodarstva," je uvodoma dejal dr. Zver in pojasnil: "Tudi sedaj ob rebalansu proračuna smo videli, da je večji poudarek na odhodkovni kot prihodkovni strani." Vlada bi po mnenju dr. Zvera morala čimveč storiti za finančno konsolidacijo in ustvariti pozitivno gospodarsko davčno okolje, ne pa večati javnega dolga. Z višanjem davkov, kot to počne že v prvih tednih, k temu zagotovo ne prispeva. "To pomeni, da kmalu ne bo novih investicij v nova delovna mesta, ki lahko dolgoročno edina prispevajo h gospodarki rasti. Države blaginje ne moremo graditi na zadolževanju in povečevanju proračunskega primanjkljaja," je poudaril.

Dotaknil se je tudi kadrovanja vlade Mira Cerarja: "Da ima težave z iskanjem ustreznih imen za popolnitev ministrske ekipe in to na mestu gospodarskega resorja, ki je zelo pomemben, se mi zdi neverjetno. Vlada ni zamujala, ko je šlo za menjavo vrhov represivnih organov. Relativno brezkompromisno je zamenjevala ljudi, kar je težko primerljivo s katerokoli drugo vlado doslej v Sloveniji." Dr. Zver je komentiral tudi sicer skope informacije iz včerajšnjega koalicijskega vrha, najprej razpravo o izvedbenem zakonu za fiskalno pravilo: "Slovenija je že eno leto v neustavnem položaju. Že lani bi morali sprejeti ta izvedbeni zakon, ki bi zagotavljal trajnejše normalno funkcioniranje države, finančno disciplino in bi gotovo zelo ugodno vplival na gospodarsko klimo. Če imajo investitorji, ki vlagajo v gospodarstvo, neke garancije, celo ustavne in zakonske, potem je okolje za njih veliko bolj privlačno, kot če te garancije ni. Pozdravljam dejstvo, da so se odločili, da bodo pristopili k pripravi tega zakona."

Ob tem pa je izrazil razočaranje nad potekom privatizacije: "Vlada je očitno prisluhnila sindikatom in skrajnemu levemu polu slovenske politike, ki zahtevajo strategijo privatizacije." To po njegovih besedah ne pomeni nič drugega kot "ponovni odlog privatizacijskega procesa." Poudaril je: "Bolj kot bomo odlagali s privatizacijo, več besede bo imela politika v slovenskem gospodarstvu. Slovensko gospodarstvo je v primerjavi z ostalimi tranzicijskimi državami še vedno najbolj socialistično, ker imamo  največ državne lastnine, kar je dokaj ugodno za tiste, ki imajo politično moč, ker soodločajo v gospodarstvu. Mi bi morali čimprej ločiti politiko od gospodarstva in čimprej pospešiti privatizacijske procese, če hočemo, da bo slovensko gospodarstvo bolj zdravo in da bo v njem manj korupcije."

Odvzem mandata Janezu Janši je bilo po njegovi oceni umazano dejanje Državnega zbora. "To dejanje bi lahko primerjali s tistim iz leta 2000, ko je Državni zbor popravljal ljudsko voljo, ki je bila izkazana na referendumu, ko govorimo o večinskem volilnem sistemu. Sedaj so dobili kar precejšnjo klofuto. Pričakoval bi, da so fer in da dr. Brglez in dr. Horvat prevzameta tudi politično odgovornost za to politično avanturo, ki sta jo sproducirala," je bil jasen.

Glede ugibanj pred posvetom SDS o morebitni nezaupnici predsedniku Janezu Janši je dejal, da je stranka vedno enotno stala za svojim predsednikom. "Stranka je ponovno s posebno izjavo poudarila ne samo, da popolnoma podpira svojega predsednika, ampak tudi izrazila pričakovanje, da bo proces Patria, za katerega trdim, da je krivičen in politično motiviran, čimprej zaključen," je dejal dr. Zver, ki obenem ugotavlja: "Zadnje leto, odkar poteka ta proces, v katerem so bili narejeni pomembni procesni koraki vedno takrat, ko so sledile volitve, je stopnja zaupanja ljudi v pravosodje močno upadla. Po podatkih iz Evropske komisije komaj vsak peti Slovenec zaupa slovenskemu pravosodju. To je v primerjavi z Dansko in s Finsko, kjer kar 85 odstotkov državljanov zaupa svojemu pravosodju, izjemno nizka številka." Zato pravi: "Morali bi reformirati pravosodni sistem in narediti temeljite kadrovske premike na tem področju. Zaupanje sodstvu je eden izmed temeljnih predpogojev za delovanje pravne države."

Povedal je tudi, da so bile na Svetu SDS sprejete usmeritve za nadaljnje delo stranke. "Ugotovili smo, da je SDS skoraj samotni jezdec, kadar gre za varovanje osnovnih načel, principov in vrednot, ki so povezane s samostojno Slovenijo in demokratizacijo. Slovenci smo bili pred 25 leti bolj enotni v vrednotnem in političnem prepričanju," je dejal in nadaljeval: "Velik delež slovenske nacije je podpiral demokratizacijo, tržno gospodarstvo, pluralno politiko, varovanje človekovih pravic in svoboščin. Danes te vrednote niso več tako v središču, če ocenjujemo z vidika nacionalne politike."

Spomnil je, da slovenska država ni obeležila padca berlinskega zidu pri nas in tudi ni pripravila slovesnosti ob ustanovitvi Demosa, ki je bil takrat ključni akter osamosvojitvenih in demokratizacijskih postopkov. Zdi se, kot da se odpovedujemo tem osrednjim vrednotam. "Marsikdo bi danes raje videl, da je Slovenija bolj povezana s Kremljem kot z Brusljem," je dejal in jasno napovedal: "Mi bomo še naprej zastopali ta vzorec vrednot slovenske pomladi, pa čeravno bi pri tem ostali sami."

Dejal je, da bo SDS po preteku prvih 100 dni vlade začela pripravljati nov program za izhod iz krize Za Slovenijo jutri. Izpostavil je dejstvo, da nobena politična stranka v Sloveniji ni pripravila toliko programov razvoja Slovenije kot SDS, ki je v tem smislu gotovo najbolj proaktivna izmed vseh političnih sil v državi.

Komentiral je tudi uradni obisk nemškega predsednika Gaucka v Sloveniji, s katerim je imela SDS, še zlasti dr. Jože Pučnik v 90-ih letih, dobre stike. "Obiska se zelo veselimo, gre za pomembnega nemškega disidenta, veliko moralno avtoriteto evropske politike," je dejal dr. Zver in pojasnil, da smo se tudi v SDS veselili pogovora z njim, a žal do tega sestanka ne bo prišlo. "Izražamo obžalovanje in protest nad slovenskim delom organizacije tega obiska, ki je največjo opozicijsko stranko izločila iz protokola," je bilo kritičen.

Dr. Milan Zver se je med 19. in 21. novembrom udeležil tudi plenarnega zasedanja srečanja voditeljev Mednarodne demokratske zveze (IDU), kjer so voditelji držav in strank soglasno sprejeli izjavo o Sloveniji, ki ponovno izraža zaskrbljenost nad ravnanji slovenskega sodstva v primeru predsednika SDS in voditelja slovenske opozicije Janeza Janše. Voditelji so v izjavi zapisali, da so zaskrbljeni nad dejstvom, da je slovensko pravosodje vodjo slovenske opozicije za zapahe poslalo le tri tedne pred parlamentarnimi volitvami in ga tako sredi kampanje izločilo iz politične tekme. V svoji izjavi voditelji IDU tudi pozivajo Ustavno sodišče, naj čimpreje odloči v zadevi Patria.

Slabo funkcioniranje vlade po besedah podpredsednika dr. Zvera vpliva na izjemen padec podpore vladi že na začetku mandata. Vlada SDS je imela po dveh mesecih mandata še preko 60 odstotkov podpore. Če je že na samem začetku zaznati negativen odnos javnosti do vlade dr. Mira Cerarja, se to po njegovih besedah ne bo dobro končalo. Nič pa tudi ne kaže, da bi se vlada bolj učinkovito lotila svojih politik. "To lahko pripelje kmalu do ponovne politične krize in iskanje izhoda iz nje. Zelo lahko se zgodi, da bomo imeli naslednje leto ponovno izredne parlamentarne volitve," ugotavlja in dodaja: "Preveliko število političnih subjektov sodeluje v zakonodajni in predvsem v izvršni oblasti, da bi zagotovili enovito, celovito, konsistnentno in učinkovito politiko vladanja. Očitno g. Cerar ne zmore iskati ustreznih učinkovitih kompromisov s koalicijskimi partnerji."

"SDS je stranka, ki je že dve desetletji najmočnejša politična sila v državi. Na ta način kaže svojo trajnost. Ima močno, številčno članstvo. Je stabilen organizem, ki ga ne more stresti neka afera, niti to, da zaprejo predsednika stranke. Želel bi si, da bi bilo na slovenskem političnem polju več takih močnih resnih političnih strank. Če bi to bilo tako, bi imela razna nevidna omrežja veliko manj vpliva in moči, ko se recimo deli denar preko javnih razpisov in podobno," je dejal dr. Zver. Mainstream stališče, da je nestrankarska demokracija ali da so ad hoc stranke neka noviteta, ki bo izboljšala kvaliteto demokratičnega življenja, po njegovem mnenju ne drži. "Slovenija potrebuje močne trajne politične organizacije in le tako bo lahko preprečila klientelizem, korupcijo in podobno. Mi si želimo tudi na sorodnem poliitčnem polju desne sredine stabilne politične stranke. Za sodelovanje pa sta potrebna najmanj dva. Nekateri imajo napačno politično strategijo, se osvobajajo od nas, pa bi lahko rekli, da lezejo v naročje komu drugemu. Napadi in strašenje s patronatom SDS na desni sredini ni fer. Desnosredinske stranke so bile vedno uspešne, kadar so sodelovale med seboj. Mislim, da ta formula velja tudi za prihodnost. Nisem pa prepričan, da se ne bo na tem polju pojavila še kakšna stranka. Naš cilj je, da je čimvečji del volilnega telesa aktivno vpet v politiko, da je apatičnih čim manj. Več bo ljudi aktivno vključenih v politiko, bolj bo stabilna in trdna demokracija, manj kot bo takih, bolj je ranljiva. Želimo si sodelovanja na desno-sredinskem polu, a želeli bi tudi, da so sestrske stranke bolj odprte do nas," je dejal dr. Zver.

V odgovoru na novinarsko vprašanje je napovedal, da ne bo glasoval za nezaupnico predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, saj je "proti temu, da bi že na začetku mandata komisija padla."