Danes praznujemo Dan suverenosti, ko se s ponosom spominjamo odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz slovenskega ozemlja po osamosvojitveni vojni leta 1991. Tisti zgodovinski trenutek je pomenil prevzem popolnega nadzora nad lastnim ozemljem in bil ključni simbol naše osamosvojitve.
A današnji praznik ni namenjen le spominu. Je opozorilo in obveza.
Zavedati se moramo, da se v suverenost države lahko grobo poseže – kadar koli zunanji ali notranji akterji poskušajo vplivati na njeno samostojno odločanje in delovanje njenih institucij.
Naša suverenost ni samoumevna.
Je sad zgodovine, pogumnih odločitev in skupnega prizadevanja za lastno državo. Takrat, ko smo morali izstopiti iz starega okvira, smo z odločnostjo in vizijo vzeli usodo v svoje roke. Takrat smo dokazali, da smo kot narod in država sposobni sodelovati s svetom, a hkrati ostati neodvisni, trdni in odgovorni.
Suverenost v sodobnem svetu
Danes živimo v času, ko je svet povezan bolj kot kadarkoli prej – tehnologija, ekonomija, varnost in mednarodne vezi segajo preko meja. Zato je vprašanje, kako ohranjati svojo suverenost in hkrati sodelovati z drugimi, pomembnejše kot kadarkoli. Suverenost ne pomeni izolacije, temveč zmožnost samostojnega odločanja – sposobnost države in družbe, da sodelujeta, a ne podležeta zunanjim pritiskom.
Ko se v suverenost poseže
Na to nas spominja tudi primer obiska evropske komisarke Věre Jourove, podpredsednice Evropske komisije za vrednote in transparentnost. Med njenim obiskom v Sloveniji je bil po razkritju t. i. opomnika obiska razkrito, da je izvajala neprimeren politični pritisk na tedanjega predsednika Ustavnega sodišča, Mateja Accetta, v zvezi z odločanjem o zakonu o RTV Slovenija. Takšno ravnanje pomeni resen poseg v suverenost Republike Slovenije in kršitev načela delitve oblasti, na katerem temelji vsaka demokratična država. Suverenost države se ne kaže le v obrambi svojih meja, temveč tudi v legitimni in neodvisni ureditvi svojih institucij – tako medijskih kot pravosodnih. Nobena evropska ali mednarodna institucija ne sme prevzemati vloge, ki pripada suvereni odločitvi slovenske države. Zato je nujno, da Evropska unija vzpostavi mehanizme, ki bodo preprečili takšne nedopustne posege v notranje zadeve držav članic. Suverenost vsake članice mora biti temelj EU, ne pa njena žrtev.
Naša naloga je jasna
Ohraniti moramo slovensko suverenost in hkrati krepiti sodelovanje v evropski družini, vendar nikoli na račun lastne samostojnosti. Zoperstaviti se moramo vsakršnim političnim pritiskom, ki bi od nas zahtevali, da se svoji suverenosti odrečemo – bodisi v imenu politike, medijskih interesov ali zunanjih vplivov. Suverenost ni le cilj, ki smo ga dosegli leta 1991. Je pot, po kateri moramo hoditi vsak dan – z odgovornostjo, zavedanjem in ponosom. Le tako bo Slovenija ostala to, kar je: suverena, svobodna in evropska država, ki sama odloča o svoji prihodnosti.
dr. Milan Zver,
evropski poslanec