V soboto, 14. septembra je v spomin na dr. Jožeta Pučnika potekal Pučnikov pohod na Boč, ki so ga skupaj z občinskim odborom SDS Rogaška Slatina soorganizirali Inštitut dr. Jožeta Pučnika ter pisarna evropskega poslanca dr. Milana Zvera. Dr. Zver se je uvodoma zahvalil občinskemu odboru in vsem prijateljem dr. Jožeta Pučnika, ki organizirajo ta pohod.
"Zelo pomembno je, da častimo in spoštujemo ikone slovenstva in dr. Jože Pučnik je eden od njih, je nestor slovenske državnosti, kar mu priznavajo tudi politični nasprotniki," je dejal dr. Zver v svojem nagovoru. Izpostavil je, da se v Sloveniji kulturna krajina spreminja, saj dobivamo tudi šole, trge in ulice, ki se imenujejo po dr. Pučniku. "Pa ne le to, tudi dvorana v Evropskem parlamentu je poimenovana po njem," je opozoril dr. Zver, ki je ob tem dejal, da je običajno, da imajo veliki evropski politiki svojo dvorano v Evropskem parlamentu. Prav dr. Zveru pa je po petih letih prizadevanj uspelo, da so prepoznali vlogo dr. Pučnika v evropski politiki in da so se na podlagi njegove življenjske zgodbe odločili za to poimenovanje. Dr. Zver je ob tem izpostavil tudi pomembno vlogo Manfreda Webra, vodjo skupine ELS v Evropskem parlamentu, ki se je po tem, ko se je seznanil z življenjem in delom dr. Pučnika tudi pomembno zavzel za omenjeno poimenovanje. "Lahko bi rekli, da od vseh teh velikih imen evropske zgodovine nihče nima tako pestre in velike zgodbe, kot jo ima dr. Jože Pučnik," je še povedal dr. Zver.
Evropski poslanec je prepričan, da se je treba spominjati misli in dela dr. Pučnika, prav zato je bil tudi ustanovljen Inštitut dr. Jožeta Pučnika, ki ga vodi dr. Andreja Valič Zver. "Inštitut vsako leto priredi Pučnikove dneve v Slovenski Bistrici, prireja konference, evropske večere, pišejo se tudi zborniki, knjige, tako da njegova misel ne zamre," je povedal evropski poslanec. Spomnil je, da je sam še kot profesor predaval o Pučnikovi sociološki teoriji, tako da dr. Pučnik ni bil pomemben le z vidika politike in državotvornosti, temveč tudi z vidika znanosti. "Skratka na vseh različnih področjih, kjer je deloval, je prav, da se ohranja spomin nanj, na njegovo delo, življenje in misel," je poudaril dr. Zver.
V nadaljevanju je evropski poslanec orisal življenjsko pot dr. Jožeta Pučnika, ki se je rodil v Črenšovcih, nedaleč od mesta pohoda. "Že v rani mladosti, v gimnaziji, je s sodelavci izdal tajno pesniško zbirko z naslovom Iskanja, v kateri so bili tudi kritični do sistema. Takrat ga je UDBA prvič zaznala in tudi kaznovala, tako da ni smel opravljati mature in je šel v vojsko," je nanizal dr. Zver. "V študijskih letih ga je navduševala Kantova filozofija. Zakaj? Ker v ospredje postavlja človekovo svobodo in moralno osebnost, kar je Pučnik nedvomno bil," je pojasnil dr. Zver in nadaljeval: "Zlasti je spoštoval svobodomiselnost, svobodo govora, misli in besede. Mislil je, da mu bo to dovolila Jugoslavija. Seveda se to ni zgodilo. V 50ih so ga prvič zaprli, ker se je lotil na prvi pogled nepomembnega področja, kmetijstva. Bil je iz kmečke družine in je čutil vse krivice, ki so se po vojni dogajale kmetom, ko so jim na silo odvzeli zemljo. V članku je jasno zapisal, da s socialističnim kolektivističnim kmetijstvom ne bomo napredovali, da bomo morali še naprej uvažati pšenico iz kapitalistične ZDA." Evropski poslanec je bil mnenja, da si je dr. Pučnik na takšen način prizadeval za večjo svobodo kmetov in ljudstva. Toda s svojim svobodomiselnim pristopom totalitarni politiki ni bil všeč in jim je stopil na žulj. "Zastran vseh ostalih, so ga morali zapreti. Kasneje so ga zaprli še enkrat in mu onemogočili zaposlitev, zato je moral s "trebuhom za kruhom" oditi v tujino in tam ponovno na fakulteto. V Slovenijo se je vrnil v sredini 80. let prejšnjega stoletja in takrat je postal predsednik ene izmed novih družbenih političnih gibanj, takrat še zvez, socialdemokratske zveze," je povedal dr. Zver. Nadaljeval je: "V času demokratičnih procesov so ga povabili, da postane predsednik DEMOS-a. Decembra 1989 je bilo jasno, da bo prevzel vodenje opozicije in šel z njo na volitve, kjer smo zmagali," se je spominjal tistih časov dr. Zver in povedal zgodbo o Pučniku na mednarodnem sestanku na Dunaju. Tam je Pučnik nekaterim evropskim političnim akterjem dal vedeti, da imajo pravico do samoodločbe tudi manjši narodi, kot smo Slovenci.
V zaključku svojega govora je evropski poslanec izpostavil, da je dr. Jože Pučnik cenil svobodo - svobodo misli in svobodo govora. "Dr. Jože Pučnik je bil ključna oseba slovenske demokratizacije in osamosvajanja, zato je prav, da se Pučnikov pohod ohranja in ostane tradicionalen in da se ga tako na posebno plemenit način spominjamo."
V okviru tradicionalnega pohoda je v cerkvi sv. Miklavža potekala tudi sveta maša. Pohoda in maše so se udeležili tudi predsednica Sveta Inštituta dr. Jože Pučnik dr. Andreja Valič Zver in poslanca DZ Boris Doblekar ter Jožef Lenart.
