Septembrsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta je tradicionalno v znamenju govora predsednice oziroma predsednika Evropske komisije o stanju v Uniji, uvedenega z Lizbonsko pogodbo leta 2009. V njem se običajno povzamejo dosežki preteklega leta in predstavijo prednostne naloge za prihajajoče leto. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na današnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu svoj tradicionalni letni nagovor začela z besedami Roberta Schumana, da Evropska unija "potrebuje dušo, ideal in voljo slediti temu idealu". "To smo v letu največje svetovne krize v stoletju dosegli. Znašli smo se tudi v najgloblji gospodarski in podnebni krizi in odločili smo se za ukrepanje. To smo storili skupaj, kot ena Evropa, na to smo lahko ponosni." V nadaljevanju je še dejala, da je EU med vodilnimi v svetu po stopnji precepljenosti. Napovedala je dodatna sredstva za boj proti podnebnim spremembam in zavezanost širitvi EU-ja.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je današnji nagovor predsednice Evropske komisije ocenil kot pričakovan. "Čeprav sam menim, da bi bilo dobro, da bi govor o stanju EU imel predsednik Evropskega sveta Charles Michel, je pa tradicija nagovorov predsednikov Evropske komisije EU v Evropskem Parlamentu že dolgo uveljavljena. Spomnimo se na nekatere odmevne nagovore Barrosa in Junckerja. Opazil sem, da je Ursula von der Leyen dala večjo pozornost mehki moči EU, poudarjala je kulturne elemente v Evropi, večkrat je govorila o evropski duši, o vrednotah in načelih, na katerih temelji EU, večkrat se je ozrla tudi na ideje ustanoviteljev EU in vselej poudarjala skupno duhovno bit, na katerih temelji EU," je povzel dr. Zver in dodal, da je Evropska unija enotna v različnosti, a predsednica komisije je bolj poudarila skupne, kulturne osnove, na katerih temelji današnja EU.
"Morda je presenetila, da je dala velik poudarek mladini, na kateri temelji prihodnost EU. Mladina se mora veliko bolj soočiti s posledicami ne samo pandemije, ampak tudi hitrega gospodarskega razvoja, ki EU sili v hitre odzive tudi na globalni ravni," je dejal dr. Zver in dodal, da so ravno mladi poklicani, da se bodo morali najhitreje odzivati na globalne spremembe tudi pri svojem izobraževanju in delu.
Predsednica komisije se je pohvalila tudi z odzivom EU na pandemijo Covid19, pri čemer je menila, da je Evropa postala v globalnem merilu prvakinja in da se je najbolje odzvala pri proizvodnji in distribuciji cepiva. "Polovico svojih zmogljivosti je EU podarila tretjim državam, zlasti tistim, ki si težko privoščijo cepivo. To je velika stvar in to moramo večkrat poudariti," je dejal dr. Zver.
Kar je pa še najbolj pomembno po besedah dr. Zvera pa je, da je EU ustvarila neko svojo odpornost na področju zdravstvene unije. "EU je tako sama začela s proizvodnjo cepiva in v relativno kratkem času uspela s precepljenostjo več kot 70% Evropejcev. Sicer so države članice z nižjo stopnjo precepljenosti, kot je na primer tudi Slovenija, so pa tudi nekatere države, ki imajo višjo stopnjo od povprečja, zlasti zahodnoevropske države so dosegle izjemen rezultat v relativno kratkem času," je poudaril evropski poslanec.
Predsednica Evropske komisije je omenila tudi potrebe na področju gospodarstva, na primer proizvodnjo polprevodnikov in čipov, ki jih potrebuje sodobna visokotehnološka industrija. "Brez tega ne bo šlo, v tem smislu bo v prihodnosti EU morala biti bolj samozadostna," je dejal dr. Zver.
"Veliko je bilo besede tudi o socialni uniji, torej, da je Evropa destinacija v svetu, ki najbolj skrbi za socialne pravice in tako mora tudi ostati. Kakovost življenja je v Evropi najvišja in standarde, ki smo jih dosegli, ne smemo nikakor zniževati," je dejal evropski poslanec.
"Torej današnje sporočilo je bilo, da je EU v dobri kondiciji, da se dobro sooča s pandemijo, ki še ni končana in da bo morala tudi na gospodarskem področju narediti svoj preboj," je dodal dr. Zver in dejal, da se je zaradi višanja cen energentov Evropska komisija tudi odločila, da bo ustanovila poseben socialni sklad, ki bo blažil turbulence, ki se dogajajo na trgu energentov.
"EU ima lepo prihodnost, živi svoje življenje z visokimi standardi kakovosti. In kot je predsednica Komisije poudarila v svojem nagovoru - EU ima svojo dušo, ima svoje vrednote in načela, ki jih moramo živeti še naprej, kajti le tako bomo ostali konkurenčni tudi v globalnem merilu," je zaključil dr. Zver.