Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost oddaje Gnes na TV AS. V pogovoru z voditeljem je spregovoril o različnih temah, med drugim o vojni v Ukrajini, zelenem dogovoru in Erasmus+ programu.
"Agresija Rusije na Ukrajino je pretresla ves demokratičen svet in tudi evropske inštitucije so temu primerno reagirale," je uvodoma dejal dr. Zver o najbolj aktualni vojni v Ukrajini. "Mi smo praktično v nekaj dneh imeli popolnoma jasno stališče, da zavračamo poseg Rusije v Ukrajini predvsem zato, ker Ukrajina nikoli ni ogrožala Rusija. Rusija se ni rabila počutiti ogrožena od nobene države, niti od zveze Nata," je nadaljeval evropski poslanec in dodal, da razen ameriških obveščevalnih služb ni nihče pričakoval resen napad Putina na Ukrajino. "Ukrajinci se odlično branijo, uporabljajo vse svoje resurse, ki jih imajo za obrambo, lahko bi pa bili veliko bolje pripravljeni, če bi Nato in zahodne države verjele, da je napad možen in bi pravočasno pomagale Ukrajini z opremo, z orožjem," je povedal poslanec. Opozoril je, da je tudi Evropski parlament že dal zavezo, da bo Ukrajina šla po hitrem postopku v Evropsko unijo. "Ukrajinski narod si tega želi in mislim, da jim moramo iti tukaj nasproti in jim pomagati, ker v moralnem smislu Ukrajinci potrebujejo Evropsko unijo in zahodno zavezništvo," je še dejal dr. Zver.
Glede tega, ali bi Evropska unija morala imeti svojo vojsko, sploh, ker je EU znotraj Nata podvržena ameriškim interesom, je dr. Zver dejal, da bi morala biti tudi znotraj Nata jasno izražena evropska vojska, tudi na operativni ravni. " Kapacitete članic Evropske unije so v vojaškem smislu solidne, dobre, primerljive celo z ZDA in veliko boljše, močnejše od Rusije in Kitajske, vendar učinkovitost teh vojska je 17% v primerjavi z ameriško, to pomeni, da hranimo nekoga, ki ne daje rezultatov. To se bo seveda spremenilo, tudi evropske vojske so se veliko bolj povezale, integrirale tudi v kontekstu pomoči Ukrajini," je povedal evropski poslanec in dodal, da če bi prišlo do agresije Rusije na države članice Nata, recimo baltske države, bi Evropa odgovorila dokaj bolj učinkovito kot bi še pred enim letom, ko še ni bilo tako integrirana in povezana. "Potenciali evropske vojske so ogromni, edino potrebno je spremeniti način dela, tudi oboroževanja. V Evropi imamo približno 30 podjetij, ki se ukvarja z oklepniki, recimo v ZDA imajo to poenoteno, maksimalno tri take proizvodnje, tudi standardizirat bi morali še bolj po Nato standardih, vse članice, kot že pravim, nimajo tega ali pa sploh nimajo dovolj ustrezne oborožitve," je povedal poslanec. Dodal je tudi, da nevarnost za evropske države predstavlja tudi Iran, ki poseduje rakete srednjega dosega, ki lahko dosežejo tudi evropske prestolnice. "Iran je že jasno večkrat povedal, kakšna je njihova zunanjepolitična strategija in tudi politika. Veliko vlagajo tudi v obveščevalne službe, v obveščevalno delo. Poleg tega je tu še Turčija," je povedal poslanec in dodal, da je tudi Balkan dokaj ranljiv iz varnostnega vidika. "Tukaj je močna Kitajska tudi v gospodarskem smislu, in bo naredila vse, da bo branila svoje investicije na Balkanu, zlasti v Srbiji, pa tudi na Hrvaškem," je še povedal dr. Zver. Prav tako je ocenil, da včasih evropski uradniki ne razumejo smisla in vsebine dogajanja na Balkanu in bi morali sprejemati drugačne odločitve. "Vsekakor pa bi morala biti Evropska unija tukaj veliko bolj prisotna in morali bi zagotoviti hitrejši prehod in integracijo teh držav v Evropsko unijo. Šele takrat, ko bomo držali roko nad Balkanom, bomo lahko sami prevzeli tudi odgovornost za varnost na tem področju," je še poudaril poslanec. Dr. Zver je ob tem mnenja, da lahko Slovenija ob vsem tem dogajanju odigra pomembno vlogo posrednika. "Tudi mi, poslanci v Evropskem parlamentu, nenehno spodbujamo integracijske procese, praktično ni nobenega poslanca iz Slovenije, ki bi nasprotoval vključitvi teh držav v Evropsko unijo. Seveda pa je tukaj pomembna slovenska vlada, ki lahko veliko naredi, prejšnja je veliko naredila in samo upam, da se bodo podobni trendi nadaljevali tudi s to vlado, da bodo pozitivno vplivali na integracijske procese," je povedal poslanec.
Glede zelenega dogovora je evropski poslanec dejal, da je ta evropski projekt daleč najbolj napreden na svetu in bi bilo res dobro, da bi se tudi druge regije, zlasti močni akterji zgledovali po Evropski uniji. "Če bomo šli enostransko v vse to, bomo seveda gospodarsko in socialno pešali in na koncu bomo na robu revščine, ampak moramo uravnoteženo sprejemati te ukrepe, saj so nekateri šli predaleč, še posebej na področju kmetijstva," je povedal poslanec. Ob tem je poudaril, da "ne more urbani del politike delati politiko za podeželje, ampak morajo biti kmetje vključeni, tudi uporabniki morajo biti vključeni v to, ne more pa se to zgoditi v bruseljskih pisarnah, da naredijo strategijo za celotno Evropsko unijo, ker gre za skupno kmetijsko politiko, ki ravno te dni praznuje 60 let." "Ker so danes posebne okoliščine zaradi vojne v Ukrajini in nezmožnosti prodaje žita po svetu, je seveda velika nevarnost ponovno lakote in posredno tudi novih migracijskih valov, če ne bo hrane v Afriki in tu bi morala Evropska unija biti toliko fleksibilna, da bi v takih trenutkih dala možnost dodatne proizvodnje, kjer je treba regulirati tudi trg, kjer je treba včasih kakšen pridelek tudi povečati, ne pa se držati kot pijanec plota določenih kvot, ki jih določijo v Bruslju," je poudaril dr. Zver.
"Pandemija koronavirusa je precej udarila po Erasmus programih, saj ni bilo mobilnosti, marsikakšen študijski obisk ali pa obisk delovne narave mladih po Evropi je lani in predlani padel v vodo, ampak Erasmus+ program se je zdaj ponovno začel oživljati," je povedal poslanec in spomnil na to, da se je pred leti izpogajal za 27 milijard evrov za omenjeni program. Poslanec je tudi opozoril, da obstaja nekaj težav glede mladinske politike in tega, da kar nekaj projektov pade v vodo iz enostavnega razloga, ker ni denarja. "Komisija sedaj odpravlja določene slabosti, ki izvirajo iz same tehnike prijave. Tudi sam sem sklical že sestanke na tehnični ravni, da se te napake odpravi, ker mladi, študentje in nacionalne agencije protestirajo, saj imajo s tem velike probleme. Tako da nekatere pomanjkljivosti se odpravljajo, ampak tisto, kar je nepomembnejše je, da bo denarja do konca te finančne perspektive dovolj in da se bodo mladi lahko veliko bolj pogosto udeleževali Eramsus+ programov," je zaključil dr. Zver.