Evropski poslanci so na odboru za Kulturo in izobraževanje v ponedeljek, 14. ter v torek, 15. marca razpravljali o socialni vključenosti beguncev, o njihovem vključevanju na trg dela ter o integraciji s pomočjo izobraževanja in kulture.
Vodja slovenske delegacije ELS, Milan Zver je posvaril pred nevarnostjo vzporednih družb: "Jasno je, da je potrebno vzpostaviti ustrezne strategije za vključevanje beguncev v procese izobraževanja in usposabljanja," je poudaril, »toda vse se začne pri denarju«.
Zavrnil je predlog, da je potrebno najti nova, dodatna proračunska sredstva za ta namen, saj bi to pomenilo nova davčna bremena za ljudi. Po drugi strani ne bi bilo pošteno, če bi ves potreben denar vzeli že obstoječim programom. Po njegovem mnenju je potrebno najti kompromis med obema pristopoma. Poleg tega bodo večino finančnega bremena za celovito rešitev vprašanja jezikovnega in kulturnega izobraževanja beguncev nosile države članice. Del dodatnih sredstev lahko zagotovimo tudi s prestrukturiranjem obstoječih evropskih programov.
Zver je še poudaril, da je predvsem izobraževanje otrok ključno za integracijo. Ne le, da so otroci bolj domenljivi za učenje in usposabljanje, ampak velikokrat pomagajo svojim staršem in s tem olajšajo proces integracije begunskih družin.
Kritično se je odzval tudi na nov koncept integracije, ki je bil predstavljen na srečanju. Nekateri strokovnjaki so namreč zavračali tradicionalni model integracije, katere bistvo je asimilacija. Sedaj ponujajo novo, t.i. dialoško integracijo, ki temelji na obojestranskem povzemanju kulturnih vzorcev. V praksi to pomeni, da bi npr. tudi Nemci ali Slovenci prevzemali vedenjske navade in vrednotne orientacije prišlekov. To je vsestransko občutljiva tema in zelo drzna teorija, ki jo v dani situaciji zagotovo velika večina evropskih državljanov zavrača iz enostavnega razloga - ohraniti želijo svoj način življenja in vrednote, ki jih živijo, je menil Zver.