"Vlada je premalo ažurna, prepozno je sklicala sejo Sveta za nacionalno varnost, prepozno je oblikovala štab Civilne zaščite in premalo je obveščen parlament," je na novinarski konferenci z dr. Vinkom Gorenakom o migrantski krizi dejal podpredsednik SDS.
V kolikor bodo uresničile napovedi o novem begunskem valu in če bodo države na severu od nas zaprle meje, države na jugu pa bodo imele politiko čim večjega pretoka, se bo Slovenija resnično znašla v neljubi situaciji oziroma "bomo ostali na cedilu," je prepričan vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver.
"V EU je kriza dosegla višek, Evropski parlament je dokaj aktiven pri zaznavi situacije, sam sem avtor resolucije, ki smo jo sprejeli v Strassbourgu, kjer smo podprli zamisel stalnega mehanizma prerazporejanja beguncev in migrantov, zavzeli smo se za večjo financiranje skupnih organov kot so Frontex, Europol in drugih, zahtevali smo tudi povečanje nekaterih pristojnosti naših skupnih organov in se zavzeli za to, da se poskuša dolgoročno reševati ta problem na način, da se ustvarijo ugodne razmere na samem bližnjem Vzhodu, kjer je vojna," je povedal.
Evropska komisija in Evropski parlament sta pripravila sveženj ukrepov že v maju 2015, "ta sveženj se je na primer nanašal na večjo učinkovitost Frontexa." Po njegovih besedah države članice, ki so bile prve soočene z begunsko krizo, niso zagotovile dovolj podpore, da bi zajezile prvi val. "Nato je Evropska komisija pripravila sveženj ukrepov, ki predvideva kvote oziroma obvezni mehanizem relokacije beguncev, ki se nanaša že na drugi val beguncev, ki je bil še pred tremi tedni na Madžarskem,v Italiji in Grčiji in ker je Svet zavrnil ta mehanizem, tudi zaradi nasprotovanja nekaterih držav članic iz Višegrajske skupine glede obveznih kvot. Sam menim, da bi Slovenija v tem trenutku morala biti zainteresirana za kvote, ker smo šibki in ranljivi in ko bo velik val beguncev tu, si bomo želeli, da se zadeva porazdeli po evropskih državah, naše stališče bi moralo tu biti trdno in jasno, torej, da smo za kvote," je dejal.
Prepričan je, da če se EU ne bo dogovorila glede mehanizma kvot, bo v hudih škripcih. "Včeraj je predsednik Tusk že omenil, da so zunanje meje EU padle in da je zato nujno potrebno najti nek sporazum," je opozoril dr. Zver.
Nadalje je podpredsednik SDS dejal še, da si Madžarska zasluži pohvalo, ker je varovala zaščito zunanjih meja EU. "Zid so gradili zato, da bi uredili vstop v državo, so tudi najdlje ravnali po Dublinu in Schengnu. Madžarski smo lahko tudi hvaležni, ker je v zadnjih dneh prevzela 18.000 beguncev, ki bi sicer pristali v Sloveniji. A obstaja velika nevarnost, da bo dodaten val beguncev še prišel."
Po njegovih besedah bi Slovenija lahko zaprosila za pomoč Evropsko unijo tudi pri varovanju meje. Problem velikega števila ljudi na meji bo lahko že kmalu tu, v kolikor si slovenska vlada ne bo zastavila jasne strategije. "Ta vlada je premalo ažurna, ni pričakovala tega prvega manjšega vala beguncev in migrantov, prepozno je sklicala sejo Sveta za nacionalno varnost, prepozno je oblikovala štab Civilne zaščite, premalo obveščen je parlament, problematična je kompetenčna sestava ministric," je dejal podpredsednik SDS. Dodal je še, da države EU v določenih razmerah in okoliščinah za zaščito notranjih, kaj šele zunanjih meja EU, vključujejo tudi vojsko. "Te možnosti se v Sloveniji ne da izključiti," je bil jasen.
Po besedah dr. Vinka Gorenaka je bistveno vprašanje "kako naprej, ko tako prosto prehajanje meje z Avstrijo in Nemčijo ne bo več mogoče. Ali smo danes pripravljeni na tisto situacijo?" Pohvalil je delo slovenske policije, "ki je v teh dneh opravila izjemno pomembno nalogo, morda eno najpomembnejših po osamosvojitvi. Kaj jih še čaka, ne vemo, medtem pa je hkrati treba povedati, da vladajoča politika in ministrica za notranje zadeve svojega dela ni opravila tako kot bi bilo pričakovati." Dejal je, da tudi mediji ugotavljajo, da notranje ministrice ni nikjer in da je težko pridobiti njene izjave. "V časih, ko je slovenske ljudi zaradi migrantov ob meji strah, bi morali notranjo ministrico slišati večkrat na dan, da bi slovenskem državljanom namenila vsaj nekaj pomirjujočih besed, a tega nimamo, policiste na meji pa je obiskala šele tretji dan." Dr. Gorenak je povedal, da tudi policisti v teh kritičnih časih potrebujejo odločno besedo ministra, kar je sam kot notranji minister spoznal ob demonstracijah pri Državnem zboru. "Sam sem takrat obiskal vse policiste na terenu, se z njimi pogovarjal in jim stisnil roko, te pozornosti sedaj policisti niso bili deležni, še več, v enem dnevu je odpovedala tudi prehrana zanje."
Poslanec je nato izpostavil tudi delovanje aktivistov, ki na terenu nagovarjajo migrante k nezakonitim dejanjem in policistom otežujejo delo pri varovanju državne meje. "Prav bi bilo, da bi te posameznike oziroma te aktiviste, ki otežujejo delo policistov, poimensko javno izpostavili," je menil dr. Gorenak.
Po besedah dr. Gorenaka ministrica pravi, da dobiva pohvale iz tujine in daje lažen vtis, da je v Sloveniji vse v redu in da izvajamo Schengen, a to ne drži. "Natančno izvajanje Schengna je jasno. Ko pride migrant na mejo, se ga vpraša o razlogih prihoda, za prosilce za azil se izvede azilni postopek, Schengen ne predvideva tega, da se ljudje ne bi registrirali in samo prečkali državo. Schengenski predpisi se pri nas ne izvajajo, res pa je, da se ne izvajajo tudi v drugih državah," je bil jasen poslanec SDS.
Posebej pomembno vprašanje je po mnenju dr. Gorenaka vprašanje, kaj se bo zgodilo na dan, ko bodo druge države okoli nas nepredušno zaprle svoje meje. "Na ta dan nismo pripravljeni. Temeljito bi se morali pripraviti na to, kako bomo takrat eagirali," je dejal poslanec in plastično ponazoril morebitno situacijo v prihodnosti. "Zamislite si v okolici Šentilja in Gornje Radgone 5.000 do 10.000 ljudi, na naši strani, ki ne bodo mogli naprej. Kaj bo, ko bo na južno mejo s strani Hrvaške prišlo nadaljnjih 10.000 ljudi? Kako bomo torej to mejo zavarovali? Pripraviti se moramo na oskrbo tistih, ki bodo obtičali na avstrijski meji in pa na hermetično zaprtje meja v smeri proti Hrvaški."
"Vpoklicati je treba tudi rezervni sestav policije, v kolikor še ni vpoklicana. Narediti je treba načrte, kaj in kako vključiti vojsko. Južna meja z Republiko Hrvaške ni samo slovenska meja, temveč je meja vseh članic Schengna – Belgije, Nizozemske ipd. In po potrebi lahko vlada reagira tudi na način, da pomagajo policisti iz teh držav, ki bi varovali mejo," je povedal.
Dr. Gorenak je v zaključku dejal, da "gre za niz ukrepov, ki jih mora država sprejeti, da bo bomo učinkovito zavarovali južno mejo. Vlada naj čim prej pristopi k pripravi teh načrtov in ukrepov in o njih temeljito obvesti slovensko ter tudi tujo javnost," je še povedal dr. Vinko Gorenak.
