Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver: Medijski pluralizem je eden od stebrov evropske demokracije

Evropski poslanec dr. Milan Zver je sodeloval v drugi razpravi v ciklu Moje mnenje šteje, ki jo pripravljata Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Društvo študentov novinarstva FEJS. V pogovoru je skupaj s poslanko Ireno Joveva razpravljal o stanju medijev in prihodnosti novinarstva v okviru Evropske unije. 

Dr. Milan Zver je uvodoma izpostavil misel enega od ameriških predsednikov, ki je dejal, da če bi se moral odločati med demokracijo in svobodo medijev, bi se odločil za svobodo medijev. "Ta trditev je lahko sporna, ker sta demokracija in svoboda medijev neločljivo povezani. Težko si predstavljamo svobodo medijev v nedemokratičnih okoliščinah in težko si predstavljamo, da v demokraciji nimamo svobode medijev," je opozoril dr. Milan Zver. Prav tako je dejal, da se na ravni EU sprejemajo različna poročila o stanju pravne države, kamor sodi tudi pluralnost medijev. "Svobodni mediji so ključni za funkcioniranje demokratične, svobodne in odprte družbe," je ocenil dr. Milan Zver.

Ko je bilo govora o zaposlovanju in odpuščanju novinarjev, je evropski poslanc dr. Milan Zver dejal, da je trg dela včasih neizprosen. "Nekoč je bilo drugače, ker ni bilo veliko konkurence, med novinarji tudi ni bilo veliko šolanih, negotovost je danes večja, a ne le pri poklicu novinarja, temveč tudi drugod. Danes govorimo o fleksibilnosti delovne sile, kjer se z neko negotovostjo ukvarjajo vsi, torej ne le novinarji in tudi ne le mladi, ki iščejo zaposlitev," je komentiral dr. Zver. Opozoril je, da je v času  socializma veljalo, da je nekdo šel delat na nek stroj in šel lahko nato iz tistega stroja v pokoj, danes pa temu ni več tako, saj je družba dinamična. "Živimo v družbi tveganja in s tem se moramo soočati. Naloga fakultet in šolskega sistema pa je, da mlade pripravi na tvegane situacije v življenju in družbi, zlasti na področju dela," je dejal dr. Milan Zver. 

"Evropa sama po sebi nima izvirnih pristojnosti na področju novinarstva v državah članicah, ko pa se pripravlja poročila o vladavini prava, pa se v okviru tega vedno posebej ukvarja s problemom svobode medijev, lastništva medijev, pluralizma medijev," je glede pristojnosti EU na področju medijev pojasnil dr. Zver. Prav tako je dejal, da v tem trenutku potekata dva pilotna projekta, ki se nanašata na digitalno storitev na področju medijev. Po besedah poslanca se je tudi na zadnjih dveh sejah Evropskega parlamenta veliko govorilo o  aktu o digitalnih trgih in aktu o digitalnih storitvah, kjer gre za direktive, s katerimi se skušajo posodobiti in ustvariti neka pravila igre tudi za velike platforme, kot so Facebook, Google, Twitter, Amazon, Tik Tok. "Evropski trg mora biti pazljiv in dovolj reguliran na tem področju. Določena regulacija bo gotovo potrebna tudi na področju novinarstva, predvsem v smislu, kako zaščititi novinarje in tak akt se pripravlja ter bo verjetno konec leta ugledal luč sveta," je dejal evropski poslanec. Ob tem pa je vendarle opozoril, da Evropska unija ne more prevzeti odgovornosti, če se na ravni celotne EU manjša medijska svoboda. "Vseeno pa se bo v prihodnosti verjetno zgodilo tudi to, da si bo Bruselj prisvojil določene pristojnosti tudi na tem področju, " je menil evropski poslanec, ki je tudi ocenil, da bi glede na negotovo situacijo tovrsten akt na področju novinarstva potrebovali čimprej.

Dr. Milan Zver je spomnil tudi na indeks medijske svobode, ki ga pripravlja društvo Novinarji brez meja. "Na tem indeksu je Slovenija kar solidno uvrščena, zadnja leta se giblje med 32 in 40 mestom. Lahko pa bi imeli boljšo situacijo, kar se tiče medijske svobode in pluralizma medijev, če bi bilo lastništvo medijev bolj transparentno. Prav to je  namreč največji problem slovenskega medijskega prostora, poleg tega, da so mediji izrazito asimetrično razporejeni," je ocenil dr. Milan Zver. 

Evropski poslanec je spomnil tudi na nekatere tragične dogodke na ravni EU, kjer so še danes, v 21. stoletju, v nekaterih državah ubili novinarje, na primer na Malti, Slovaškem, Nizozemskem, "čeprav je sicer običajno, da je v nestabilnih demokracijah in manj razvitih demokracijah novinarstvo še bolj pod pritiski lastnikov, politike, raznih omrežij."

Glede delovanja javnega servisa RTV Slovenija, je evropski pslanec dejal, da je javna televizija BBC nastala v prvi polovici prejšnjega stoletja z namenom, da bi medijski prostor postal uravnotežen, pluralen, da ne bi popolnoma prevladal zasebni kapital. Uravnoteženost je tudi namen javnih televizij, je ocenil dr. Zver, pri RTV Slovenija pa temu ni tako. "Ta še vedno služi levosučnemu političnemu polu in zato je RTV tudi vedno na tapeti desnega javnega mnenja. RTV je sicer imela priložnost, da bi naredila velik korak naprej, a te priložnosti ni izkoristila, vendar jo bo morala, sicer je ljudje ne bodo več sprejemali kot medij, ki ima neko posebno vlogo v družbi," je dejal dr. Zver. 

"Madžarska nima tako enovitega prostora kot Slovenija. Tam je polovica medijev levosučnih, polovica desnosučnih. Tudi drugod po Evropi je medijski prostor uravnotežen, ne pa tako kot pri nas. Če je v Sloveniji polovica volilnega telesa desno-sredinsko usmerjena, bi moral tudi kak nacionalni medij biti namenjen tej polovici," je medijsko situacijo orisal evropski poslanec. 
Po njegovem mnenju sicer družbena omrežja odpravljajo nekatere pomanjkljivosti, ki jih imajo tradicionalni mediji  in pomenijo korak naprej v svobodi medijev. 

"Ko govorimo o medijih, ne moremo govoriti samo o svobodi medijev, ampak gre za svobodo biti objektivno obveščen, kar je skoraj že ustavna pravica. Če medijski prostor ni urejen, tako kot velja za slovenski prostor, potem nam je kršena ta pravica. Torej ne gre le za svobodo novinarjev, medijev, ampak gre za precej širšo zadevo," je v pogovoru še povedal evropski poslanec. "Medijski pluralizem je eden od stebrov evropske demokracije, obenem pa mediji ne bi smeri vsake kritike razumeti kot pritisk na medije," je zaključil dr. Zver.

V pogovoru je bilo govora tudi o financiranju STA, o spoštovanju vladavine prava, pa tudi o tem, da resolucija o Sloveniji, kjer so obravnavali stanje vladavine prava in medijske svobode, v Evropi ni odmevala tako močno kot so jo skušali prikazati slovenski mediji.