Evropski poslanec dr. Milan Zver je na podpredsednika Evropske komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem je izpostavil iranski državni terorizem.
Kot je izpostavil evropski poslanec je kazensko sodišče v Antwerpnu 4. februarja 2021 iranskega diplomata Asadolaha Asadija in tri druge osebe obsodilo na do dvajset let zapora zaradi poskusa terorističnega napada na člane iranske opozicije med zborovanjem v Franciji leta 2018. Med sojenjem, prvim proti iranskemu diplomatu od leta 1979, je bilo dokazano, da za zadevnimi poskusi napadov stoji iranska država, ki na ozemlju EU pod krinko diplomatske imunitete izvaja državne teroristične dejavnosti. Kljub temu se niti Evropska služba za zunanje delovanje niti visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko doslej nista odzvali na takratno dogajanje. Evropskega poslanca je zato zanimalo, ali namerava podpredsednik komisije, ki je hkrati tudi visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko glede na dokazano vpletenost iranskega režima v organizacijo terorističnih napadov na ozemlju EU prekiniti molk in se javno odzvati na državni terorizem, ki ga izvaja Iran? Prav tako je evropskega poslanca dr. Milana Zvera zanimalo, ali namerava podpredsednik/visoki predstavnik Svetu predlagati povračilne ukrepe proti Iranu, da bi preprečili morebitne nadaljnje iranske teroristične dejavnosti ter kdaj namerava zagotoviti varnost EU in njenih prebivalcev pred dejavnostmi iranske teroristične mreže?
Podpredsednik Evropske komisije Josep Borrell je v odgovoru poslancu navedel, da je spremljal vse faze sojenja Assadollahu Asadiju in da je seznanjen z obsodbo, ki jo je izreklo sodišče v Antwerpnu, vendar da kot predstavnik institucij EU ne komentira odločitev pravosodnih organov nobene države članice EU. "Svet je v okviru odziva EU na preprečene napade na tleh EU leta 2018 Asadija januarja 2019 dodal na seznam EU za področje terorizma skupaj s še enim iranskim posameznikom in Direktoratom za notranjo varnost iranskega Ministrstva za obveščevalno dejavnost in varnost," je v odgovoru navedel Borrell. Je pa obenem tudi dokaj mlačno zapisal, da bo v okviru celovite politike EU do Irana, opisane v sklepih Sveta z dne 4. februarja 2019 iranske oblasti še naprej opozarjal na vsa pereča vprašanja, da se zagotovi varnost EU in njenih državljanov, pri čemer naj bi še naprej obravnaval vsa orodja, ki so na voljo EU.
Konkretnega odgovora o tem, ali namerava storiti karkoli za to, da bi preprečil državni terorizem, ki ga izvaja Iran, pa visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell ni podal.