Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver: EU se mora soočiti s problemom ilegalnih migracij, pri čemer mora zmanjševati njihovo število

Preteklo sredo je Evropska komisija v Bruslju razgrnila migracijski pakt, do katerega pa so številne države zadržane. Po njihovem mnenju prinaša veliko sprememb, ne pa preboja. Migracije želi zgolj upravljati, ne pa ustaviti migrantov, pojasnjujejo. Evropski poslanec dr. Milan Zver je za radio Ognjišče spregovori o omenjenem paktu. 

Kot je poudaril evropski poslanec v pogovoru je predsednica Evropske komisije  teden dni prej, kot je bilo prvotno načrtovano, predstavila glavne poudarke iz tega pakta. "Lahko rečemo, da je ravno nesreča na otoku Lezbosu, požar, še spodbudil hitrejšo reakcijo evropskih inštitucij, ki potrebuje  nov pristop do migracijske in azilne politike," je povedal evropski poslanec in dodal, da ima ta pakt tri področja o migracijah in azilu. "Prvo tako področje je zelo močna skupna enotna zunanja dimenzija s sporazumi z državami izvora in tranzita. Tu bo Evropska unija poslej v naslednjih letih dala veliko večjo pozornost kot doslej," je dejal dr. Zver in dodal, da je na enem izmed sestankov v tem tednu, to je v okviru tako imenovanega skrbniškega sklada, podaljšali mandat, da bi pomagali državam sosedam Sirije. Namreč sirski begunci, teh je okrog 5,6 milijona, so v glavnem v sosednjih državah, kot je Libanon, Jordanija, pa tudi Irak in tem državam bomo v naslednjem letu pomagali kar v višini 1,3 milijarde evrov. "Ta pristop, torej da se pomaga državam izvora, se mi zdi izjemo ključen in pomemben tudi v tem paktu, v tem mehanizmu," je prepričan dr. Zver. "Drugo področje bo hitra okrepitev Frontexa, ki bo skrbel za mejo EU in obalno stražo. Gre za veliko več osebja, pa tudi čolnov in drugih inštrumentov ter orodij, kar smo doslej nekako zanemarjali in očitno bo predsednica Evropske komisije temu namenjala veliko več pozornosti," je ocenil evropski poslanec. Kot tretje področje pa je navedel sistem trajnega, učinkovitega, solidarnostnega mehanizma. "Dobro vemo, kakšna je bila usoda predloga Jeana Clauda Junckerja, bivšega predsednika Evropske komisije. Države članice, vsaj nekatere, niso želele sprejeti obveznih kvot, od takrat naprej pa je Evropska komisija mrzlično iskala nek nov pristop, ki bi bil nekako kompromis, pri katerem bi neka stopnja obligacije za države članice vendarle ostala. Te države bi lahko skrbele, pomagale pri tej relokaciji oz. premeščanju migrantov znotraj Evropske unije, torej ne v lastno državo, ampak bi nudile logistično in organizacijsko podporo pri tem in predvsem tudi pri vračanju migrantov v dežele, države izvora. Torej bile bi vključene, za to bi prejele tudi določen denar. Če pa v 8 mesecih ne bi uspele pri teh svojih namerah, potem pa bi te države morale sprejeti nek sistem integracije in jih vendarle sprejeti," je tretji koncept predstavil dr. Zver. Po njegovih besedah je predsednica Evropske komisije predstavila kompromis, "vendar nisem prepričan, da bodo države višegrajske skupine, baltske države in Slovenija zadovoljne s takim predlogom."

O tem, po kakšnem ključu se bodo nekateri migranti vračali, drugi pa ne, je dr. Zver dejal, da bo odločilen status migranta, "in sicer ali bo migrant deležen mednarodne zaščite ali pa ne."  "Vzporedno s spremembo migracijske politike bo potrebno spremeniti tudi azilni sistem, ker je znano da dublinska uredba od leta 2015 praktično ne velja več in je treba spremeniti formalnopravne pogoje. Ta hip imamo v Evropi točno 878.000 zahtev za azil. Največ sicer gre za Nemčijo, kar 44%vseh teh, ampak vendarle tukaj Evropa potrebuje enotno politiko," je prepričan dr. Zver, ki tudi meni, da ni mogoče, da bi vsaka država uvajala svojo lastno azilno politiko. "Država, ki prva registrira migranta v sistem, bi morala skrbeti tudi za azilne postopke, pri nas pa, saj veste, kako je bilo pri teh nezakonitih migracijskih valovih, so se registrirali tudi pri nas, čeprav so že prešli kar nekaj evropskih držav ali pa kakšne druge države, skratka tukaj se bo moralo narediti red, ampak brez skupne politike in brez sodelovanja med državami članicami to ne bo šlo." 

"Že zdaj je približno jasno, da bodo leve politične stranke in skupine v parlamentu ta pakt zelo podpirale in verjetno bi ga želele še dopolniti s še kakšno zadevo. Desne politične stranke pa bodo verjetno bolj zadržane do tega, zlasti do solidarnostnega mehanizma, ki naj bi vendarle ostal obvezujoč, vsaj v nekaterih elementih, kljub temu, da je veliko bolj fleksibilen, kot je bil tisti, ki ga predlagal Jean-Claude Juncker," je povedal dr. Zver.

Evropski poslanec je v zvezi z omenjenim paktom še dejal, da je vladno stališče iz julija letos  popolnoma jasno. "Slovenija se je pridružila državam višegrajske skupine in dvema baltskima državama, ki so jasno in glasno zavrnile vsakršno obligatornost pri tako imenovanem solidarnostnim realizmu." "Prednjačila je Poljska, njihov predsednik vlade je dejal, da ni mogoče izvesti solidarnosti na tem področju, če je kakšna zadevo obvezujoča za države članice in zaenkrat te države članice imajo to stališče. Videli bomo v naslednjih dneh, ali jih bodo spremenili, ali ne. Zaenkrat ostaja ta skupina držav z dokaj jasnim stališčem v zvezi z novo migrantsko in pa azilno politiko," je povedal evropski poslanec. Poudaril je še, da  so ilegalni migranti problem, s katerim se Evropa sooča in se mora soočiti. "Mislim, da ne glede na politično orientacijo je vsem nam v interesu, da se ta problem začne reševati, da se rešuje na human, človekoljuben način. Seveda bodo potrebni kompromisi tako pri gorečih zagovornikih, kot tudi pri gorečih nasprotnikih," je še menil evropski poslanec.

"Migracije, kot je tudi komisarka poudarila, so sestavni del sodobnega sveta. Tisto, kar moramo zagotoviti je, da se bodo število teh tako imenovanih neregularnih, ilegalnih migracij zmanjševalo in da se Evropska unija postopoma s tem problemom sooči. Kot je pa tudi bilo že rečeno, pred nami so novi izzivi, vprašanja tako imenovanih regularnih migracij," je še povedal dr. Zver. Glede vprašanja ilegalnih migracij pa kot ključno ocenjuje, da vsaka izmed političnih opcij premisli in naredi tisti korak, da se doseže delujoč in operativen kompromis, "da se ne bomo zopet soočali s takšnimi krizami kot v zadnjih petih letih."