Odgovor na zgornje vprašanje daje zbornik „Freiheit, ach Freiheit: Vereintes Europa – geteiltes Gedächtnis“ nemške založbe Wallstein, ki vključuje tudi prispevek Milana Zvera z naslovom „Education for active citizenship”.
Pred 20 leti je prišlo v Evropi do sistemskega preobrata. Komunistične oblasti v centralno-vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi so izgubile oblast, saj so ljudje zahtevali več svobode. Za mnoge se je ta sprememba zgodila tako hitro in spontano, da še dvajset let potem z nostalgijo gledajo na štirideset let komunizma in diktature ter žalujejo za minulimi časi. Zakaj ta nostalgija?
Prispevki v zborniku prinašajo poglede in stališča znanih zgodovinarjev, politikov, nekdanjih aktivistov za civilne pravice in znanstvenikov iz vzhodne in zahodne Evrope do tega in vrste drugih aktualnih vprašanj. Ali dovolj govorimo o komunističnih diktaturah centralno-vzhodne Evrope? Je bilo že vse raziskano in povedano o tem obdobju? Se ljudje tega zavedajo, o tem pogovarjajo? So tajni akti razkriti in dostopni javnosti ter ljudje o njih poučeni? Kaj pomenita svoboda in diktatura za mlade generacije, ki niso živeli v Evropi, razdeljeni z železno zaveso, ali pa so premladi, da bi se tega spomnili? Ali dvajset let po združitvi Evropejke in Evropejci delimo svojo zgodovino?
Milan Zver v svojem prispevku izpostavlja, da je treba z izobraževanjem konsolidirati in razviti demokratične vrednote, da bi okrepili demokracijo in preprečili revitalizacijo ali celo nastanek novih totalitarizmov.
Zbornik je nastal na podlagi projekta »Dvojni spomin: razprave za Evropo« v organizaciji društva »Dialog-Kultur-Evropa« iz Berlina. V okviru tega projekta so organizatorji v dveh letih priredili vrsto pogovorov, projekt pa se je zaključil s konferenco »Europa erinnert sich für die Zukunft« (Evropa se spominja za prihodnost), ki je potekala aprila 2010 v Berlinu.
Med avtorji 30 prispevkov v angleškem in nemškem jeziku najdemo še dve slovenski avtorici. To sta mag. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo in doc. dr. Tamara Griesser Pečar, zgodovinarka. Med avtorji so še Joachim Gauck, ki je bil prvi zvezni pooblaščenec za arhive nekdanje vzhodnonemške politične policije STASI; Hans Gert Pöttering, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta; Mart Laar, nekdanji estonski premier; Vaira Vike Freiberga, nekdanja latvijska predsednica; Wolfgang Schäuble, nemški finančni minister.
Zbornik sta uredila Zsuzsa Breier in Adolf Muschg. Zsuzsa Breier je bila med drugim madžarska veleposlanica v Nemčiji. Od ustanovitve leta 2004 je vodila društvo „DIALOG-KULTUR-EUROPA“, ki je delovalo kot platforma za dialog med vzhod in zahodom. Adolf Muschg je priznan literat in prejemnik vrste nagrad kot nagrada Hermanna Hesseja, nagrada Georga Büchnerja in nagrada Grimmelshausen. Nemška država ga je nagradila z državnim odlikovanjem „Bundesverdienstkreuz“. V letih 2003-2006 je bil predsednik Akademije za umetnost v Berlinu.
