Sodeč po medijih, vključno z družabnimi, sta zadnje dni v Sloveniji odmevala zlasti dva dogodka: obisk predsednikov Evropskega parlamenta in Evropske komisije ter glasovanje o imuniteti Marine Le Pen. Slednje se sicer ni zgodilo v Sloveniji, je pa pri nas doma močno odmevalo.
Pa začnimo z Le Penovo. Kar malo tečno mi je odgovarjali na množico "fejk" tvitov, zakaj da sem glasoval proti ubogi Le Penovi. Družabnim medijem so se kasneje pridružili še nekateri dominatni in nepomemben dogodek je postal Dogodek. Glasovanja o odvzemu imunitete se v EP običajno razumejo kot nekakšno tehnično vprašanje, o katerem se glasuje brez razprave. Toda francoska političarka seveda ni kdorsibodi in je vse to spremenila v pravi cirkus in ga spretno politično izrablja. Več kot je raznih obtožb in ukrepov zoper njo, bolje ji politično kaže, tako doma kot v tujini. Na družabnih omrežjih je tudi v Sloveniji dobila simpatije, zlasti v krogu nastajajoče skrajne desnice, ki je ostro napadlo zlasti evropske poslance iz vrst SDS. Tisti, ki so manipulirali s tem, so hoteli iz Le Penove napraviti žrtev, za kar krivijo tako zmerno levico kot zmerno desnico. Ne predstavljam si, da parlament ne bi glasoval tako, kot je. Težko bi pred demokratično javnostjo opravičili potrditev "eu" imunitete Le Penovi, ki si med drugim prizadeva za razpad taiste EU, medtem, ko imuniteto vzamemo vsakemu poslancu v postopku pred domačimi organi, četudi je proevropsko usmerjen. Poleg vsega je parlamentarna pravna stroka ocenila, da obstajajo razlogi za glasovanje.
Očitno pa se bo treba na takšne re-akcije nekaterih pri nas doma navaditi: medijska glasnost ekstremne desnice se namreč veča sorazmerno s pričakovanjem predčasnih volitev. Prepričan sem, da bomo na koncu zopet ugotovili, da so bili le instrumentalizirana epizoda v slovenski politiki, ki opravlja "umazano" delo za tranzicijsko levico (temu delu se lahko reče sesuvanje premočne SDS).
Seveda je bil od tega pomembnejši visoki "eu"-obisk v Ljubljani, kjer je Juncker med drugim predstavljal Belo knjigo o prihodnosti EU. Mimogrede, s tem dokumentom je presenetil evropsko politično javnost. Mnogi celo menijo, da tak pristop ni pravi in vprašanje je, ali bo koristil EU. Bela knjiga je ponekod hipoma postala nočna mora za stranke, ki se združujejo v Evropeki ljudski stranki (EPP). V Bolgariji na primer socialisti in evroskeptiki tik pred parlamentarnimi volitvami z vsemi orožji tolčejo po članici EPP (GERB), ker eden od Junckerjevih scenarijev omogoča Evropo različno intenzivne integracije, kar so za svoje politične potrebe prevedli kot "Evropo prvo- in drugorazrednih". Odlična hrana za demagoge in populiste vseh vrst.
Pa zaenkrat pustimo to temo ob strani. Ob tem visokem, bolj protokolarnem kot vsebinskem obisku se postavlja vprašanje, ali je bil koristen Slovenijo. Vlada se hvali, da je dobila, kar je želela, npr. obljubo o zaustavitvi postopka v zvezi s teranom in stališče, da bi morali obe državi spoštovati odločitev arbitražnega sodišča. Toda obljube, ki so dostikrat izrečene kontekstu "diplomatske korektnosti", nimajo vselej realne politične vrednosti. Je pa bilo v času obiska veliko fotografiranja, objemanja, poljubljanja, kar je običajno, če je zraven predsednik EK. Vsekakor dvomim, da smo pridobili točke na evropskem političnem parketu. Tudi zato, ker ne Juncker ne Tajani nista bila najbolj zadovoljna s tem, kar se je dogajalo in s tretmajem, ki sta ga bila deležna. Najbolj problematičen je bil pogovor med trojko Cerar-Juncker-Bulc z mladimi. Trojica ni bila dovolj kompetentna, da bi lahko zadovoljila radovedno mladež, ki je pač reagirala, kot je. Na mnoga vprašanja ni dobila ustreznih odgovorov, niti na tista, ki so bila tudi po mojem mnenju "malo mimo".
Skratka, prvi vtis je, da je visoki obisk zamujena priložnost za vse: za visoke politične predstavnike evropskih institucij, slovensko vladajočo garnituro, za mlade in, na žalost, za Slovenijo v celoti.