Kako pomembna sta solidarnostna pomoč in sočutje spoznamo takrat, ko ju potrebujemo. Slovenci smo ob nedavni naravni nesreči začutili prav to. Obrnili smo se na EU in bili slišani. Prejeli bomo različne oblike pomoči. No, ni čudno, da je J. Rifkin pred leti zapisal, da je edino Evropa sposobna biti solidarnostna skupnost in prostor, ki edini lahko razvije empatijo v medčloveških odnosih.
In res je! Koncept EU predpostavlja sodelovanje med državami, ki ne pomeni le prostora svobodne konkurence, kjer tekmujejo različni subjekti, ampak je tudi prostor solidarnosti, se pravi prostor, kjer se pomaga pomoči potrebnim. EU je postala res močna institucionalna struktura, močan gospodarski projekt, a je nastala tudi svojevrstna skupnost kulture in vrednot.
Kot poslanec EP sem hvaležen, da imam priložnost biti dejaven del te solidarnostne skupnosti. EU vzpostavlja veliko mehanizmov in programov, s katerimi poskuša vplivati na enake možnosti in razvoj evropskih državljanov, ne glede na to, kje živijo. To je tudi ena izmed glavnih vrlin demokracije, za katero se zavzemamo. Zmanjševanje neenakosti se dogaja na vseh področjih. In prav Slovenija, kot prejemnica pomoči, ima veliko razlogov za hvaležnost. Zato je prav, da ostaja trdno v tej družini. Samo upamo lahko, da bo nekoč lahko tudi sama prispevala kaj več za solidarnost.
Projekti EU so na tem področju zelo raznoliki in po mojem mnenju je evropski Kohezijski sklad eden pomembnejših solidarnostnih mehanizmov. S svojimi sredstvi prispeva k solidarnosti, saj zmanjšuje socialne in ekonomske razlike v evropskem gospodarskem prostoru ter vzpostavlja nove okvire za politične in gospodarske odnose, čemur smo lahko bili priče ob pomoči različnim državam članicam, kot na primer Romuniji in Bolgariji. Kar dva izmed tematskih ciljev tega sklada za programsko obdoje 2014-2020 sta spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini ter vlaganje v spretnosti, izobraževanje in vseživljensko učenje.
Na podoročju mednarodnega razvoja igrajo pomembno vlogo donacije EU, saj namen projektov takšnih razsežnosti niso le kratkotrajni učinki, ampak se z dolgoročnimi projekti trudijo temeljito spremeniti neenakost in neenakopravnost v družbi.
Pri oblikovanju politik, ki vključujejo odločitve na tem področju EU uspešno sodeluje z različnimi nevladnimi organizacijami. Nevladne organizacije so pomembna sestavina evropske družbe, saj le-te javnosti na najboljši način predstavljajo probleme navadnih ljudi. Evropska unija prav zaradi želje po poznavanju mnenja, pogledov in prizadevanj evropskih državljanov spodbuja dialog z nevladnimi organizacijami. Pri takšnih sodelovanjih je predvsem pomembno, da se ohranita izvirna namena teh akcij: pomoč in težnja k razvoju tistih elementov v družbi, ki so tega potrebni, tako na nacionalni kakor na mednarodni ravni.
Znotraj institucij Evropske unije deluje oddelek za humanitarno pomoč in civilno zaščito, ki se zavzema za reševanje življenj, zmanjšanje trpljenja ter zaščito osebnosti in dostojanstva prizadetih. Poleg tega EU izvaja še vrsto drugih projektov na temo solidarnosti, kot sta naprimer program Progress iz obdobja 2007-2013 in Solidarnosti sklad EU.
Solidarnost in pomoč vselej izhajata iz srčne kulture, tudi tista, ki je institucionalizirana. A pomembna je tudi tista neformalna, ki jo lahko ponudimo že z vsakodnevnimi solidarnostnimi gestami za ljudi okoli nas, ki morda niti ne potrebujejo materialnih dobrin, ampak nekaj pomembnega - sočutje. In na tej točki se lahko vrnemo k Rifkinu – EU je privlačna ravno za to, ker je empatična!
