Vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu je Evropski komisiji zastavil vprašanje o kmetijskih subvencijah za hribovska in gorska območja.
"Haloze so gričevnata pokrajina v Sloveniji, zaradi specifičnih okoliščin pa je preživljanje s kmetijstvom na tem območju oteženo, zato kmetije in kulturna pokrajina propadajo, poseljenost in biotska raznovrstnost se manjšata, kmetijske površine pa se zaraščajo," je uvodoma opozoril dr. Milan Zver. "Pristojno ministrstvo je izoblikovalo kmetijsko okoljske ukrepe za obdobje od 2014 do 2020 in določilo enotne vstopne pogoje za dodelitev kmetijskih subvencij, ne da bi upoštevalo specifičnost hribovskih območij ter uveljavljene lokalne prakse kmetovanja," je zapisal. "Manjše kmetije z območij z omejenimi dejavniki, kot so Haloze, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, tako ne morejo kandidirati na razpisih za nepovratna sredstva, saj ne dosegajo vstopnih pogojev ali pa so ti vstopni pogoji določeni tako, da ne upoštevajo specifičnega načina kmetovanja. Prav tako so se zmanjšale subvencije za ekološko kmetovanje za 50 odstotkov," je pojasnil. "Zato sprašujem Komisijo, ali za zagotovitev boljše ciljne usmerjenosti podpore preverja, pod kakšnimi pogoji država članica dodeljuje subvencijska sredstva in ali so ta oblikovana tako, da imajo male kmetije na območjih z omejenimi dejavniki dejansko možnost zaprositi za subvencijska sredstva?"
Evropski komisar Phil Hogan je v odgovoru navedel, da številne določbe Programa razvoja podeželja za Slovenijo (PRP) za obdobje 2014–2020 malim kmetijam na območjih z omejenimi možnostmi omogočajo, da so upravičene do podpore iz programa. "Prvič, kmetije, večje od enega hektarja, lahko zaprosijo za finančno podporo za tri plačila na površino, kot je določeno v programu za razvoj podeželja: plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in plačila ekološkega kmetovanja," je zapisal v odgovoru. "V skladu z uredbo o razvoju podeželja izračun navedenih premij temelji na izpadu dohodka in dodatnih stroških, ki nastanejo zaradi obveznosti, ki se prevzamejo za okoljsko korist in za katere lahko kmetje prejmejo celotna ali delna nadomestila. V Sloveniji kmetje zdaj prejemajo ali 60-odstotno ali celotno nadomestilo, odvisno od posameznega ukrepa in operacije, medtem ko je v programskem obdobju 2007–2013 to nadomestilo znašalo le 40%. Drugič, program za razvoj podeželja ponuja možnosti za finančno podporo vsem kmetom, ne glede na velikost njihovih kmetij, za usposabljanje in nasvete svetovalnih služb, sodelovanje v shemah kakovosti in naložbe v kmetijska gospodarstva. Pri teh morajo izkazati ekonomsko upravičenost naložbe, za katero vložijo zahtevek. Nazadnje, glede ukrepa 'pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete', ki je namenjen olajšanju začetka dejavnosti mladih kmetov. V skladu s členom 19 uredbe o razvoju podeželja je odgovornost države članice, da določi nižji prag za podporo. Slovenija ga je določila na 6 hektarjev primerljivih površin. Opozoriti je treba, da je dodelitev podpore pogojena s pravilnim izvajanjem poslovnega načrta, ki ga je predložil vložnik," je v odgovoru na poslansko vprašanje še pojasnil Evropski komisar Phil Hogan.
