Nahajate se tukaj

Pravni vidiki arbitražnega sporazuma

Skupaj z evropskim poslancem, dr. Milanom Zverom, se je na novinarski konferenci v Ljubljani proti arbitražnemu sporazumu (AS) opredelil tudi strokovnjak za mednarodno pravo, dr. Jernej Letnar Černič.

Večina slovenskih pravnikov, ki v javnosti zagovarjajo AS, je pogodbeno ali službeno eksplicitno sodelovala pri sprejemu tega sporazuma. Dr. Černič pa se je od teh mnenj distanciral in svoje stališče podprl z argumenti zoper sprejem sporazuma.

Sporazum v prvem odstavku 3. člena arbitražnemu tribunalu nalaga, da naj med drugim določi: stik oziroma dotikališče Slovenije z odprtim morjem.

Stika z odprtim morjem ne gre enačiti z neposrednim teritorialnim (fizičnim) dostopom do odprtega morja.

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ne vsebuje pojma "stik" oziroma "junction", vsebuje pa pojem "dostop" oziroma "access".

Z drugimi besedami, mednarodno javno pravo ne dopušča, da bi stik (junction) lahko pomenil tudi dostop (access).

Obenem iz AS izrecno ne izhaja, da bo arbitražni tribunal presojal tudi na podlagi načela »ex aequo et bono« iz 2. odstavka 38. člena Statuta Meddržavnega sodišča v Haagu, saj 4. člen AS govori le o "equity", torej o nekem splošnem pravnem načelu pravičnosti.

Glavni namen arbitražnega sporazuma je jasen: rešitev mejnega spora na kopnem in na morju. Iz besedila sporazuma pa izhaja, da niti Slovenija niti Hrvaška nista imeli namena določiti dostopa slovenski teritorialnih voda do odprtega morja. Če bi imeli tak namen, bi to jasno zapisali v arbitražnem sporazumu.

Kaj bi naj torej beseda "stik" (junction) v arbitražnem sporazumu sploh pomenila? Ne gre za teritorialno združitev, ampak verjetno le za dopuščanje transportnega oziroma služnostnega prehoda plovila do odprtega morja.