Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver: "Izgubili smo podpredsedniško mesto za energetsko unijo"

Vodja delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu je povzel politično dogajanje v minulem tednu.

"V tem tednu smo v Strasbourgu zaokrožili proces oblikovanja evropskih inštitucij. Parlament je v paketu potrdil predsednika Evropske komisije, 26 komisarjev in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija bo tako pričela z delom 1. novembra, kot je bilo načrtovano. Pred glasovanjem je predsednik Juncker poslancem predstavil ekipo komisark in komisarjev, program in novo strukturo Evropske komisije.

Znano je, da je v ponedeljek pristojni odbor zaslišal že drugo slovensko kandidatko, tokrat z manj težavami in na žalost za manj pomemben resor, to je promet. Izgubili smo namreč podpredsedniško mesto za energetsko unijo.

V torek smo poslanci razpravljali o zaključkih konference o zaposlovanju, ki je potekala v začetku oktobra v Milanu. V razpravi sem čestital predsedujoči Italiji, ker je brezposelnost mladih ponovno postavila visoko na agendo EU. Obenem sem izrazil razočaranje, ker države članice pri premagovanju brezposelnosti mladih ne izkoriščajo niti svojih resursov, kaj šele evropskih. Znano je, da sta le dve državi udejanjili pomoč iz Jamstvene sheme za mlade.  

A dejstvo ostaja, da z administrativnimi ukrepi ne bomo ustvarjali trajnih rešitev za brezposelnost mladih. Prava pot je ustvarjanje ugodnejšega okolja za podjetništvo.

Še zadnjič nas je nagovoril odhajajoči predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. Dosežki druge Barrosove komisije so izjemni in verjamem, da jih bo pozitivno ocenil tudi Evropski svet, ki prav tako zaseda ta teden.

Vključil sem se v razpravo in poudaril, da smo v zadnjih letih z nekaj mehanizmi in ukrepi kot so Evropski reševalni mehanizem, Evropski semester, šesterček in dvojni sveženj odločilno pripomogli k temu, da je Evropa danes že skoraj iz krize in da je postala - kar je najpomembnejše - še bolj odporna na tovrstne strese, saj smo vzpostavili ustrezne požarne zidove. Zato imamo varnejši bančni sektor in močnejši evro. Poleg tega smo uvedli več dodatnih spodbud za mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva. Kljub krizi smo povečali vlaganja v kulturo, izobraževanje in mladino. Naj omenim le uspešen Erasmus+ program!

Toda, če se je EU v času druge Barrosove komisije bolj usmerila na konsolidacijo navznoter, pa nas čaka v naslednjih 5 letih predvsem pozicioniranje v mednarodnem okolju. Ruska invazija na Ukrajino je porušila razmerja sil v škodo Evrope. To bo treba spremeniti. Ena od prioritet EU mora biti čim prejšnja vzpostavitev prosto trgovinskega sporazuma z ZDA. Bolj pa moramo odpreti vrata tudi širitvenemu procesu z balkanskimi državami, z Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo ter nadaljevati z dokončnim oblikovanjem energetske unije ter z energetskim osamosvajanjem EU od Rusije.

Novemu predsedniku Junckerju sem položil na srce mojo željo, da se Evropska komisija temeljiteje spremlja tudi izvrševanje vladavine prava v državah članicah, z namenom, da se na njenih tleh nikoli več ne bo pojavil še kak politični zapornik, kot je to primer Janeza Janše v Sloveniji.

Med pomembnimi temami tega zasedanja je bil evropski proračun za naslednje leto. Evropski Svet je namreč precej zmanjšal zneske za prednostne naloge, kot so rast, ustvarjanje delovnih mest, raziskave in izobraževanje, vključno s programom za izmenjavo študentov Erasmus+, saj želijo države članice varčevati pri svojih plačilih v evropski proračun. A dokazano je, da se 1 evro, ki ga države vložijo v EU proračun, obrestuje veliko bolje, kot 1 evro vložen v domače proračune. Parlament je zato predlog Sveta za zmanjšanje evropskega proračuna zavrnil in zahteval povečanje, ki je nujno potrebno, saj Evropska unija pri nekaterih izplačilih že zelo zaostaja. Sedaj je na potezi Evropski svet.

Tako, drage gledalke in gledalci, dobili smo torej novo evropsko vlado in verjamem, da bo to dejstvo ugodno vplivalo tudi na razmere v naši domovini."