Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver: Za prihodnost Evropske unije je nujna večja vloga desno-sredinskih strank

Evropski poslanec dr. Milan Zver je sodeloval v oddaji na Nova24TV, kjer je bilo govora predvsem o delovanju Evropske ljudske stranke, pa tudi o delu v Evropskem parlamentu in aktualnih izzivih, ki čakajo Evropsko unijo.

Uvodoma so sogovorniki oddaje, ki jo je tokrat vodil Janez Podobnik, mednarodni sekretar SLS, spregovorili o fenomenu Evropske ljudske stranke, njenemu vodenju, pomenu za delovanje EU, odnosu in vplivu na slovensko politiko.

Dr. Zver je izpostavil, da je Evropska ljudska stranka v zadnjih desetletjih naredila hiter razvoj. »Evropska ljudska stranka se je uveljavila v vseh državah članicah in je sedaj postala tudi neke vrste hegemon v EU, saj je redno zmagovala na volitvah zadnjih 20 let,« je povedal evropski poslanec in dodal, da je stranka dosegla višek pod vodstvom Wilfreda Martensa. »Izvolitev Donalda Tuska za novega predsednika je dobra, ker zna povezovati, ELS pa je na točki, ko povezovanje potrebuje,« je še poudaril dr. Milan Zver. Po njegovih besedah so znotraj stranke različni pogledi na ista vprašanja, do razhajanj pa prihaja predvsem med pogledi strank srednje in zahodne Evrope. »Fidesz je trenutno tista točka, kjer se lahko lomijo kopja in februarja prihodnje leto bo Evropska ljudska stranka tudi to vprašanje morala rešiti,« je povedal dr. Zver in izrazil upanje, da bo predsednik Donald Tusk nadaljeval povezovalno politiko ter da bo Fidesz ostal del Evropske ljudske stranke. »Za prihodnost evropske demokracije je namreč nujno, da Evropska ljudska stranka postane močnejša kot je bila doslej. V stranki moramo stopiti skupaj in se poenotiti,« je povedal evropski poslanec. Kajti »če se bomo vrnili na izhodišča, iz katerih je deloval Wilfred Martens, ko je bila stranka daleč najmočnejša politična sila  Evropi, nam lahko marsikaj uspe,« je prepričan evropski poslanec.

Dr. Zver je nato izpostavil delovanje Evropske komisije v preteklem mandatu, ob čemer je dejal, da so v tem času socialisti močno izkoristili svojo pozicijo v njej. »To je zagotovo najmočnejši organ v okviru EU, ki ima ogromen proračun in ogromno število zaposlenih. Komisija se skuša uveljaviti tudi kot ključni organ EU, pa čeprav nima takšne demokratične legitimnosti, kot jo imata Svet in Evropski parlament, kjer delujemo voljeni predstavniki,« je povedal dr. Zver in opozoril, da evropska demokracija ne bo nikoli mogla delovati kot neka nacionalna demokracija, kjer velja, da je vlada avtonomni organ, saj je Evropska komisija izvršni organ dveh: zakonodajalcev in Sveta.

 »Takšne strukture delovanja kot ga imamo sedaj, je treba ohraniti, saj temeljijo na Lizbonski pogodbi,« je prepričan dr. Zver, ki tudi zavrača transnacionalne liste, ali pa EU kot eno volilno enoto, za kar si prizadevajo predvsem leve stranke. »Pri razpravi o prihodnosti EU moramo majhni narodi povedati, da bomo Lizbonsko pogodbo branili, predvsem, ker bi nekatere leve stranke sistem želele spremeniti tako, da bi veliki zmagali, majhni pa izgubili,« je poudaril evropski poslanec in nadaljeval: »V Svetu obstaja institut veta, ki majhnim daje veliko moč. V debati o prihodnosti evropske demokracije bomo majhne države članice torej morale biti zelo glasne, če bomo želele ohraniti svojo moč,« je komentiral evropski poslanec. Po besedah poslanca je konvencija o prihodnosti EU zagotovo priložnost, da se nekatere stvari odprejo, spremenijo. »Prepričan sem, da se bomo znali pogovoriti in da po tej razpravi ne bo nobenega domino efekta in izhodov iz EU,« je še dejal evropski poslanec, ki je obenem spomnil, da se je po izglasovanem Brexitu pripadnost Evropski uniji med ljudmi še povečala, »torej ni prišlo do domino efekta, ki si ga je Nigel Farrage tako zelo želel.« Dr. Zver je še dejal, da si želi aktivno sodelovati pri razpravi o prihodnosti EU, pri čemer pa bo »moja pozicija nekoliko bolj konservativna, saj želim, da ohranimo razmerja takšna kot so, predvsem, ker Slovenci  še nismo živeli v bolj ugodnem mednarodnem okolju. To velja ohraniti.«

Kar se tiče resolucije o okolju, ki je bila sprejeta na kongresu v Zagrebu, in okoljskih vprašanj, se je dr. Zver strinjal, da ELS želi biti del rešitve in ne problema. »Zelena politika je trenutno zelo v modi, vse politične stranke to podpirajo, tudi javno mnenje je tej politiki naklonjeno, po drugi strani pa je res, da je ELS tu zmerna oziroma trezna. Tudi sam menim, da imajo ti zeleni koncepti drugo plat, to je realnost in da moramo biti pazljivi. Ko bomo uvajali nizko-ogljično družbo, moramo paziti, da ne bomo naredili škode na področju sociale,« je poudaril dr. Zver in dodal, da po njegovem mnenju prihaja do pretirane ideologizacije tega področja. »Zeleni okvir je seveda sprejemljiv za vse, morda pa smo v teh razpravah pozabili malo več poudarka dati  varnosti,« je menil evropski poslanec. Dr. Zver je prepričan, da bi pri naslednji finančni perspektivi morali področju varnosti nameniti več pozornosti. Prav tako pa bi po njegovih besedah bilo treba ponovno spregovoriti o sodelovanju policij in obveščevalnih služb različnih držav članic, o izmenjavi obveščevalnih podatkov v zvezi s terorizmom, ilegalnih migracijah, torej o temah, ki so nekako bile umaknjene z dnevnega reda politike.

Na vprašanje o tem, da je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen enega od resorjev komisije poimenovala kot resor za zaščito evropskega načina življenja, je dr. Milan Zver odvrnil, da gre za zelo pogumen koncept in da to predstavlja tudi odgovor na nenehno opozarjanje ELS, da moramo spoštovati identiteto držav članic in evropsko identiteto, ki je neka sui generis identiteta, zapisana v Lizbonski pogodbi, z vrednotami kot so svoboda, demokracija, mir. »Prav je, da je ta resor ustanovljen ravno sedaj, ko smo nenehno pod pritiskom ilegalnih migracij na naš kontinent,« je povedal evropski poslanec in spomnil, da so socialisti temu resorju močno nasprotovali.  »In glede na to, da je ELS najmočnejša politična sila v Evropski komisiji, je pričakovano, da se bo to odrazilo tudi na politikah Evropske komisije in na resorjih,« je poudaril evropski poslanec. »Sicer pa, kar se tiče komisije, menim, da bo delovala kot dobro namazan stroj in da bo bolj učinkovita kot prej, čeprav bi lahko prišlo tudi do kakšnih težav zaradi resorjev, ki zahtevajo medsektorsko delo,« je še povedal evropski poslanec.

Nenazadnje pa je poslanec spomnil tudi na prvo predsedovanje Slovenije Svetu EU. »Slovenija je dobila odlične pohvale za svoje vodenje. Takrat je Slovenija stopila na mednarodni politični zemljevid. Mislim, da je Slovenija po tistem izgubila precej verodostojnosti, ker nismo znali reševati obmejnih sporov s sosedami, našo zunanjo politiko smo preusmerili na Vzhod, natančneje na Rusijo, Turčijo, Iran, vzpostavljati pa bi morali vezi z Zahodom. Zadnja leta naši državniki sploh niso videli Washingtona, pa tudi v Bruslju nismo izkoristili vseh moči in možnosti, ki jih imamo,« je povedal dr. Zver in dodal, da je Slovenija po indeksu vpliva na repu. »To seveda ni dobro. Trende bi morali obrniti,« je zaključil dr. Zver in izrazil upanje, da se bo to zgodilo. Ob tem je bil mnenja, da bi bil garant za preobrnitev politike Slovenije SDS, ki zelo dobro sodeluje s sestrskimi strankami v mednarodnem prostoru in na evropskem parketu.