Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver: V evropskem proračunu bo več denarja namenjenega za izobraževanje

Danes je na agroživilskem sejmu v Gornji Radgoni v sklopu spremljevalnih dogodkov sejma potekal dialog z evropskimi poslanci, na temo Kaj bo financirala EU po letu 2020? s poudarkom na predvidenih sredstvih na področjih kmetijstva, kohezijske politike, zaposlovanja in izobraževanja. Na dogodku so poleg evropskega poslanca dr. Milana Zvera sodelovali še poslanka Romana Tomc, Franc Bogovič in Lojze Peterle.

Dr. Milan Zver, stalni poročevalec za program Erasmus+, je uvodoma dejal, da ima na področju izobraževanja, kulture in športa pravzaprav »sladke probleme«, saj je za to področje v evropskem proračunu za prihodnje finančno obdobje predvidenega bistveno več denarja kot doslej. »Doslej je bilo na tem področju zagotovljenih 15 milijard evrov, po novem pa bo namenjenih 30 milijard evrov, pri čemer pa ne moremo govoriti o dvakratnem povečanju, saj se bo na tem programu financiralo nove, dodatne projekte, kot na primer DiscoverEU,« je povedal dr. Zver in dodal, da je sicer Evropski parlament sprejel resolucijo, na podlagi katere za to področje v evropskem proračunu zahteva 45 milijard evrov. »Kot pogajalec Evropskega parlamenta imam nalogo, da skušam učinkovito zastopati interese državljanov in izpogajati čim več sredstev,« je dejal dr. Zver, ki obenem dodaja, da je struktura proračuna za prihodnjo finančno perspektivo nekoliko drugačna kot je bila doslej in da bo manj denarja predvidenega predvsem za kmetijstvo in kohezijo. Kljub povečanju finančnih sredstev na področju izobraževanja pa dr. Zmer meni, da je potencialov tu še veliko. »Kar ¾ prošenj s področja financiranja projektov na mladinskem področju se zavrne, ker enostavno ni dovolj denarja. Sam menim, da bi bilo dobro okrepiti potenciale na področju učne in delovne mobilnosti, saj je mobilnost pomembna za utrjevanje evropske identitete,« je poudaril dr. Zver.
Današnji pogovor v Gornji Radgoni je bil zasnovan v obliki dialoga s publiko, zato je bilo med pogovorom mogoče slišati kar nekaj mnenj s področja izobraževanja, v povezavi s kmetijstvom. V publiki so kot odlično ocenili dejstvo, da bo Evropa več sredstev namenila za izobraževanje, predvsem pa so izpostavili pomen izobraževanja mladih, saj potrebujemo mlade, ki bodo sposobni delovati z visokotehnološkimi napravami v sodobnem kmetijstvu, s čimer bo slovensko kmetijstvo postalo tudi bolj konkurenčno v primerjavi z drugimi državami. Predstavnik s kmetijsko-gozdarske zbornice pa je prepričan, da bi morala obstajati možnost izmenjave mladih strokovnjakov s področja kmetijstva, mladi kmetje pa bi morali imeti enakovreden in dober sistem v ozadju, ki deluje za pretok informacij. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje mladih kmetov in njihovo financiranje.

Na vprašanje iz občinstva o tem, kolikšno moč sploh imajo evropski poslanci v velikem evropskem sistemu, pa je dr. Zver v odgovoru izpostavil, da Lizbonska pogodba Evropskemu parlamentu daje izjemno moč. »Če bi Evropska unija imela lastne davke in svoje finančne vire, bi se seveda vloga in pomen Evropskega parlamenta še povečala, toda tudi po Lizbonski pogodbi lahko soodločamo glede proračuna, glede kmetijske politike in drugih politik, kar je več vpliva, kot smo ga poslanci imeli pred Lizbonsko pogodbo,« je povedal evropski poslanec. Ob tem dodaja, da so v Evropski uniji pri vprašanju proračuna in evropskih politik še vedno izjemno pomembni voditelji držav, ki lahko na proračun npr. dajo veto, »zaradi česar proračun pade«. Prav tako je kot pomemben dejavnik vplivanja izpostavil dejstvo, da se lahko evropski poslanci o različnih politikah posvetujejo z evropskimi komisarji. »Če pa bi Evropska unija imela lastne finančne vire, pa bi neposredni vpliv gotovo lahko bil večji,« obenem dodaja dr. Zver.
Kar se tiče črpanja evropskih sredstev, pa je evropski poslanec izpostavil, da je ključna absorpcijska sposobnost vsakokratnih vlad. »Pri nas se vlade hitro menjavajo, ampak morda to ni edini razlog za črpanje v sedanji finančni perspektivi. Predvsem je pomembno, da so ljudje, ki na tem delajo, sposobni in resni,« je dejal dr. Zver in izpostavil, da so v preteklosti na enem izmed ministrstev, kjer so bili v oddelku zaposleni zgolj trije, uspeli pripraviti mnoge projekte za črpanje sredstev na področju športne infrastrukture ter da so takrat nastali številni športni centri in dvorane kot na primer v Planici, Solkanu, Pokljuki, … »Marsikaj je mogoče storiti, če imaš kompetentno ekipo, predano delu, če pa vsak gleda lastne interese, pa je to seveda težje,« je glede črpanja sredstev še ocenil evropski poslanec dr. Milan Zver.