Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver na radiu Ognjišče: V prihodnosti si želim gospodarsko cvetočo državo, ki bo s sabo prinesla tudi zadovoljstvo ljudi.

Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost oddaje Glas Slovenije v Evropskem parlamentu na radiu Ognjišče. V oddaji je bilo govora o odzivu EU na koronavirusno krizo, o pogajanjih glede brexita, o nedavno sprejeti resoluciji Evropskega parlamenta, ki je dvignila kar nekaj prahu, pa tudi o današnjem dnevu državnosti in položaju Slovenije.

Evropska komisija je nedavno predlagala sveženj za okrevanje po koronavirusni krizi, o katerem so že razpravljali voditelji držav EU in evropski poslanci. Dr. Zver je ob tem dejal, da je Evropska unija v koronavirusni krizi sprva bolj počasi reagirala, nato pa v naslednjih tednih postala ne le akter pri iskanju zdravila in cepiva, ampak je začela skrbeti tudi za prihajajočo krizo na področju sociale in gospodarstva in je pripravila sveženj za okrevanje, s katerim želi direktno pomagati gospodarstvom držav članic. "Tu je Evropska komisija naredila zgodovinsko potezo, saj si namerava sama na svetovnih finančnih trgih izposodila več kot 750 milijard evrov, ki jih bo ponudila državam, ki so pomoči najbolj potrebe. Tu prihaja na plan načelo solidarnosti," je poudaril dr. Zver in dodal, da se v tem trenutku pripravlja tudi sedemletni finančni načrt, ki bo namensko pripravljen v izogib krizam. Ob tem je dr. Zver dejal, da bo v prihodnjem mesecu potekalo tudi intenzivno pogajanje voditeljev vlad držav članic o prihodnjem večletnem finančnem okvirju.

Evropski poslanec je ob tem vseeno izrazil tudi razočaranje ob višini sredstev, ki so zaenkrat predvidena za program Eramus+. "Evropski parlament je dal zavezo Evropski komisiji, da bi se proračun za naslednjih sedem let povečal za trikrat, Evropska komisija je želela dvakratno povečanje, sedaj pa je Svet dal še manj kot je obljubila Evropska komisija in sedaj namesto s 45 milijardami razpolagamo s predlogom za 24,6 milijarde, kar je nedopustno, saj ne bo mogoče doseči osnovnih ciljev, niti ne bo mogoče nadaljevati treh velikih iniciative, to je Discover EU, ki vsebuje možnost brezplačne vozovnice za potovanje po Evropi za mlade, potem iniciativa Evropske univerze in Centri odličnosti na področju poklicnega izobraževanja," je dejal dr. Zver in dodal, da "če bomo želeli, da so te iniciative priključene Erasmus+, se bo treba izpogajati za več sredstev." Prav tako pa je izpostavil, da  je "naš cilj, da čim več ljudi vključimo v razne oblike Erasmus+ programov in podprogramov."

V nadaljevanju pogovora je dr. Zver spregovoril o delovanju shcengenskega območja v času koronavirusne krize. Izpostavil je, da schengen deluje kot deluje, da bi si mnogi želeli, da se notranje meje sprostijo, vendar pa bi bilo to mogoče ob odgovornem obnašanju ljudi. "Drugi val epidemije se verjetno že obeta," je dejal dr. Zver in ob tem namignil na velike prireditve in nogometne tekme, kjer se zbira večje število ljudi, s čimer je prenos okužbe lahko večji. Po besedah dr. Zvera se nam obeta tudi nov val ilegalnih migracij, ki lahko še poslabšajo epidemiološko sliko, zato bi bilo treba bolj okrepiti tudi varovanje zunanjih meja. "Na področju schengenske zakonodaje se pripravljajo določeni ukrepi, ki bi zavarovali EU, je pa treba najti skupna izhodišča, kdaj zapreti mejo in kdaj ne," je ob tem dodal dr. Zver.

Kar se tiče brexita, je evropski poslanec povedal, da je Evropska unija Britancem ponovno ponudila podaljšanje prehodnega obdobja za izstop iz EU, vendar pa se Britanci pogajajo na način, da želijo sprejeti samo tisto, kar jim ustreza, drugega pa ne, kar seveda ne gre. "Če bodo želeli ostati del carinske unije, bodo morali spoštovati nekatera pravila, saj drugače ne gre," je ob tem prepričan dr. Zver.

Evropski poslanec je v pogovoru spregovoril tudi o nedavni resoluciji Evropskega parlamenta, ki poudarja, da črna življenja štejejo in o dogajanju ob smrti Georga Floyda. "Bil sem proti tej resoluciji, ker je bila pisana na skrajno levi strani opcije Evropskega parlamenta, tudi Evropsko ljudsko stranko se je prisililo, da se resolucija podpre, saj da bodo v nasprotnem primeru imeli politični problem, ker jih bodo imeli za rasiste," je povedal dr. Zver in dodal, da je ELS poskušala z nekaterimi dopolnili, "a so nas zavrnili." "Sam menim, da so vsa življenja enakopravna in da vsa življenja štejejo, ne le življenja temnopoltih," je dejal dr. Zver. Opozoril je tudi, da je organizacija Black Lives Matter stara pet let in da je na njihovi spletni strani mogoče zaslediti ekstremno marksistične, leve organizacije, ki imajo politično in rasno platformo. "Resolucija je prevedena v slovenski jezik in jo lahko vsak prebere, kar 171 poslancev je glasovalo proti njej. Sam nisem glasoval za, ker je resolucija v osnovi rasistična," je povedal dr. Zver. 

Ob vprašanjih glede današnjega dnevu državnosti in poti, ki jo je Slovenija prehodila v zadnjih skoraj treh desetletjih, pa je dejal, da bi bil skrajno pesimističen, če bi rekel,  da je v naši državi vse slabo. "S ponosom ugotavljam, da se je Slovenija poenotila na plebiscitu, da smo bili kmalu priznani v mednarodnih skupnosti, pridružili smo se EU in zavezništvu NATO, vodili OVSE ter celotno EU, kar smo opravili z odliko. Imeli smo hiter gospodarski razvoj in se uspešno soočili s koronavirusom. To so velike zgodbe oziroma dosežki, zaradi katerih smo lahko ponosni," je dejal evropski poslanec in nadaljeval, da država žal ni uspešno uporabila vseh resursov, ki jih ima na voljo. "Prehitele so nas nekatere države na Baltiku, Češka, Slovaška, ipd," je dejal dr. Zver in dodal, da je bilo veliko napak storjenih ob začetku vstopa v demokracijo. "Takrat bi morali sprejeti bolj korenite spremembe in naša tranzicija bi bila bolj uspešna. Tako pa je globoka država sprejemala odločitve, ki so nas stale velikih finančnih stroškov, tudi bančne luknje. Slovenija bi bila danes lahko bolj razvita," je menil dr. Zver. Prav tako je prepričan, da če bi izobraževali oziroma vzgajali mladino na drug način, potem "ne bi spremljali "kolesarskih tekem" ob petkih, ampak bi videli več mladih z več slovenskimi zastavami na proslavah, ki beležijo pomembne mejnike v našem razvoju."

Ob vprašanju, kje vidi Slovenijo v prihodnosti, je dr. Zver dejal, da jo vidi v evroatlantski skupnosti, "saj je to prostor, kjer se lahko mirno in varno razvijamo." "Smo majhna ekonomija in smo lahko veliko bolj fleksibilni kot velika gospodarstva, smo tudi bolj ranljivi, ampak svoje resurse lahko lažje izkoristimo, tudi hitreje in bolj učinkovito kot velike države. V prihodnosti si želim gospodarsko cvetočo državo, kajti to bo s sabo prineslo tudi zadovoljstvo ljudi," je bil jasen evropski poslanec.

Nenazadnje je še dejal, da bi današnji praznik moral vsakogar spomniti, da smo bili uspešni takrat, ko smo našli političen konsenz in ko smo izkazali enotnost. "To je bilo v času plebiscita za Slovenijo, ko se je ljudstvo poenotilo, deloma tudi politika, kar je bila velika zgodba. Tudi v času vojne za Slovenijo, ki je bila veličastna zgodba z malo žrtvami, so ljudje stopili skupaj, politika pa je žal bolj cepila kot povezovala," je poudaril dr. Zver.

Pogovor je dr. Zver zaključil z mislijo o spravnem procesu, ki bi moral zbližati in poenotiti ljudi iz obeh bregov, "a danes se bolj slišijo ekstremni glasovi, ki niso nikoli bili v večini, ampak so bolj slišani, ker so glasnejši od tihe večine, ki je demokratična in ki včasih tudi trpi zaradi glasne in nasilne manjšine."