Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost oddaje Dogodki na Televiziji AS, kjer je z voditeljem Simonom Balažicem spregovoril o nekaterih aktualnih temah in novostih na področju Erasmus+ programa, o kongresu Evropske ljudske stranke na Hrvaškem in o schengenski meji.
Evropski poslanec, ki je že drugi mandat stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+, je sedaj tudi pogajalec za sredstva za omenjeni program. Po njegovih besedah so ga evropski kolegi imenovali za pogajalca, ker so ugotovili, da ima na tem področju največ izkušenj ter da je v pogajanjih s Svetom in z Evropsko komisijo potreben nekdo, ki se spozna na stvari. »Politika, povezana z izobraževanjem, z mladimi in pa športom mi je blizu, tako da sem tudi vesel, da sem tudi v tem mandatu član odbora za kulturo in da se lahko ukvarjam z Erasmus+. Gre namreč za velik program, kjer se bomo pogajali za okrog 40 milijard evrov v naslednji finančni perspektivi in tudi Slovenija bo lahko iz tega programa dobila kar lepo vsoto denarja,« je povedal dr. Zver. Dodal je, da se v trialogu sedaj pogajajo predvsem o vsebinskih zadevah in proceduri, čisto na koncu pa bodo tekla pogajanja o finančnih sredstvih.
»Ravno sedaj smo v pogajanjih odprli eno ključno vprašanje, in to je vloga Evropskega parlamenta pri tem programu v naslednji finančni perspektivi. To, kar želim storiti v teh pogajanjih, je, da se vloga parlamenta poveča, da parlament tudi sodeluje pri odločanju o ključnih stvareh. Evropska komisija pa ima seveda drugačno stališče. Oni bi želeli s tem programom upravljati čim bolj avtonomno, ampak mislim, da gre za preveč denarja in prav je, da Evropski parlament, ki je največja evropska demokratična inštitucija, soodloča o velikih vprašanjih glede tega programa,« je poudaril evropski poslanec.
Na vprašanje o tem, kaj konkretno lahko mladi v Sloveniji pričakujejo od tega novega, bolj obogatenega programa Erasmus+, je dr. Zver odvrnil, da se bodo potenciali za sodelovanje v njem povečali, podvojili ali pa potrojili, to pa pomeni kar veliko tudi za slovenske razmere. »Že sedaj so recimo slovenski vrtci sodelovali v raznih programih Erasmus+, iz tega programa so dobili skoraj milijon evrov v zadnjem desetletju. Nekaj milijonov evrov so dobile osnovne šole, več kot 22 milijonov evrov srednje šole, in več kot 53 milijonov evrov visoke šole, kar pomeni, da je v Slovenijo iz tega programa prišlo skoraj 90 milijonov evrov iz sedanje finančne perspektive oziroma zadnjih 10 let,« je opozoril evropski poslanec. Dodal je, da ta program omogoča mladim, da gredo ali na študijsko prakso v tujino ali na študijsko mobilnost, mladinskim organizacijam omogoča, da sodelujejo med seboj. »Skratka mladi pridejo v stik drug z drugim iz različnih držav, spoznavajo druge kulture, druge jezike, to pa pomeni vsestranske koristi za vse. Tudi študije kažejo, da so tisti, ki so se udeležili že raznih oblik Erasmusa, veliko bolj konkurenčni na trgu dela in uspešnejši v življenju,« je povedal evropski poslanec.
Kar se tiče tega, ali bo imel novi program tudi kakšne posebne cilje in zahteve, je dr. Zver povedal, da je ključni cilj, da se poveča mobilnost v naslednji finančni perspektivi za trikrat, to je iz 4 milijone na 12 milijonov udeležencev. »Gre za konkretne in ne virtualne udeležence,« je povedal evropski poslanec in opozoril, da si nekateri sicer želijo, da bi tudi tiste, ki se preko interneta vključijo v razne oblike mobilnosti, prišteli k temu, vendar se je Evropski parlament temu uprl. »Res je, študij na daljavo je pomembna stvar, ampak ne more pa nikoli nadomestiti fizične mobilnosti,« je prepričan dr. Zver, ki še dodaja, da je Erasmus+ velika priložnost za slovensko mladino, pa tudi za starejše, saj je v okviru tega programa tudi podprogram za starejše Grundtvig. »Tudi starejši se kar pridno udeležujejo raznih oblik mobilnosti v tujini in v naslednji perspektivi bo teh možnosti bistveno več,« je poudaril poslanec.
Poslanec je ob tem še dejal, da trenutno finančna perspektiva za Erasmus+ še traja in da jev tem trenutku treba počrpati sredstva, ki so še na voljo.
Glede kongresa Evropske ljudske stranke, ki je tokrat potekal v Zagrebu, je dr. Zver dejal, da kongresi stranke običajno potekajo v državah, ki vodijo vlado, saj gre za veliko organizacijsko logistiko. Dodal pa je tudi, da se je Hrvaška prijavila na razpis in kongres tudi dobro izpeljala. Kar pa se tiče pomika schengenske meje iz slovensko-hrvaške meje na hrvaško-bosansko mejo, pa je dr. Zver mnenja, da bi se velika večina Slovencev s pomikom meje strinjala. »Je pa tudi v slovenskem nacionalnem interesu, da se schengenska meja premakne,« je povedal evropski poslanec in dodal, da je vstop v schengenski prostor odgovorna naloga, kjer »samo dobro pripravljene države dobijo to priložnost, da to nalogo opravijo.«
Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.