V Evropskem parlamentu smo včeraj glasovali o nedavnem dogovoru Evropskega sveta o Skladu za obnovo in prihodnjem večletnem proračunu EU. Skupna resolucija, ki jo je pripravila večina političnih skupin v Parlamentu in ki je pozdravila sprejetje Sklada za obnovo, a je bila kritična do večletnega proračuna, je bila v parlamentu potrjena z veliko večino glasov. Čeprav je resolucijo moja politična skupina EPP s predsednikom Manfredom Webrom na čelu močno podprla, sem se sam pri glasovanju vzdržal iz dveh razlogov.
Prvič zato, ker resolucija želi povezati dodelitev evropskih sredstev s slabimi mehanizmi za odločanje o tem, kdo spoštuje pravno državo in kdo ne. Tako pomembnih odločitev pač ne morejo sprejemati neki uradniki iz Evropske komisije. Drugi razlog, da nisem podprl resolucije, pa je ta, da višina sredstev dodeljenih Sloveniji predstavlja izjemen uspeh pogajalske skupine Janeza Janše. Ta je v težkih pogojih, kjer je 27 držav dan in noč vleklo vsaka na svojo stran, izpogajala zgodovinski dosežek. Dogovor o Skladu za obnovo Evrope po pandemiji COVID-19 Sloveniji prinaša prepotrebna dodatna sredstva, ki bodo olajšala okrevanje ter spodbudila investicije in gospodarski razvoj v prihodnjih letih.
Nisem pa glasoval proti resoluciji, saj si kot stalni poročevalec za program Erasmus+ prizadevam, da bi ta program dobil več kot 21,2 milijard evrov. To je namreč veliko manj od cilja Parlamenta in celo manj od začetnega predloga Komisije.
O nedavnem dogovoru Sveta se bodo v vsakem primeru v naslednjih tednih pogovarjale ekipe Sveta in Parlamenta. V toku teh pogovorov se bom trudil, da se sredstva iz kakšnega drugega dela proračuna prenesejo na Erasmus+. Tako bo paket "NextGenerationEU" še bolj poudaril, da res misli na naslednjo generacijo.