Nahajate se tukaj

Dr. Milan Zver: Evropa sodobnega časa se mora bolj usmeriti v obrambno in varnostno področje

Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost oddaje Slovenija in Evropa na TV Slovenija 3, kjer sta z voditeljem Igorjem Pirkovičem spregovorila o zanimivih zunanjepolitičnih temah, aktualnih izzivih, s katerimi se sooča Evropa, pa tudi o vlogi Slovenije v okviru evropske družine.

Glede na aktualna dogajanja, sta evropski poslanec in voditelj pogovor začela z izjavo Manfreda Webra, vodje desnosredinske Evropske ljudske stranke, ki je dejal, da »nočemo multikulti Evrope, temveč hočemo Evropo evropskih vrednot.« Po oceni dr. Zvera je ta izjava politična, dotika pa se tudi vrednot glede kulture, nekoliko pa tudi strahu, ki ga Evropejci doživljamo zadnje mesece in leta. »Zanimivo je, da je to izjavil Bavarec, ki je član Krščansko-socialne unije,« je komentiral dr. Zver, ki je dodal, da je tudi  nemška kanclerka Angela Merkel pred leti dejala, da je multikulti mrtev, »a ta izjava ni doživela velikega odmeva.«  »Je pa vse več evropskih politikov, zlasti z desnosredinskega pola, ki kritično obravnavajo koncept multikulturalizma,« je poudaril dr. Zver.

»Multikulti sicer lahko ima neko dodano vrednost, a le v primeru, če se temeljne vrednote ne poskušajo odpraviti oziroma niso ogrožene,« je še menil evropski poslanec, ki je prepričan, da ima Evropa vzorec vrednot, ki jih ne smemo zanemariti, ker so zelo pomembne, to so: mir, demokracija, svoboda, solidarnost, strpnost. »Vendar pa te vrednote ne smemo uveljavljati na račun lastne narodne biti,« je menil evropski poslanec. Ob tem je še dodal, da verjame v sožitje kultur, ki mora obstajati. »Alternativa temu je spopad kultur, a ne sme priti do nasilja ene kulture nad drugo,« je ob tem jasno povedal. 

V nadaljevanju, ko je bilo govora o begunsko-migrantskem valu leta 2015 in migracijah, katerim smo priče danes, je dr. Zver ocenil, da je tisti val leta 2015 prinesel strah med ljudi, ki še danes živi. »Ta strah je še zlasti živ med majhnimi etnijami,« je dodal. Ob tem je izpostavil, da imajo tisti, ki bežijo iz nevarne države zaradi različnih življenjskih okoliščin, pravico do mednarodne zaščite, vendar pa so tisti, ki so prišli z migrantskim valom, po večini bili ekonomski migranti. »Da se to dogaja, niti ni čudno, saj je kakovost življenja v Evropi najboljša na svetu in seveda tisti, ki gredo na to migrantsko pot, točno vedno, kje so beneficije, in kam bodo odšli,« je dejal ob tem evropski poslanec. Dodal je tudi, da je v zadnjih nekaj letih 50.000 mladih zapustilo Slovenijo, ker niso videli perspektive ali ker niso dobili službe, istočasno pa smo uvozili več tisoč državljanov drugih držav, od česar mnogi niso zaposljivi. 

Nato je pogovor tekel o dogajanju na Madžarskem in tudi o strašenju s t.i. orbanizacijo v okviru EU. Na vprašanje o tem, kakšno je stališče držav znotraj EU do Madžarske oz. do Višegrajskih držav, je dr. Zver dejal, da je treba vedeti, da so tudi znotraj Višegrajske skupine razlike, ko pride do širših evropskih tem. »Tudi stališča znotraj Evropske ljudske stranke so pluralistična, nekateri so proti načinu vodenja države kot to počne Orban, druge države, med njimi tudi mi v SDS, pa Orbana močno podpiramo,« je pojasnil in dodal, da meni, da je madžarska Fidesz izjemno uspešna stranka, ki je trikrat zmagala na volitvah, ki dela reforme in izboljšuje stvari za ljudi. »Socialistom, ki so na Madžarskem v krizi, to seveda ne ustreza in iščejo močno podporo tudi zunaj svoje države,« je dejal dr. Zver. Ob tem je tudi kritično ocenil, da je Madžarska pri svojih ukrepih morebiti šla kdaj kak korak čez mejo, »a Orban je vselej šel pogumno v Evropski parlament in se pogovarjal, tudi s svojimi največjimi kritiki, o teh stvareh. In če je Evropska komisija ugotovila, da je Madžarska kaj storila narobe, je Orban  to vselej popravil.«
 
Ko sta spregovorila o situaciji v Evropski uniji, je dr. Zver ocenil, da dogajanja znotraj EU kažejo, da mir ni sam po sebi umeven. »Evropa je padla s tečajev zaradi terorizma,  klima se je spremenila, tu so ilegalne migracije, energetska odvisnost, rožljanje orožja na Vzhodu, vse to Evropsko unijo dela ranljivo in zato bi se bilo treba pogovarjati o obrambni uniji, npr., da bo znotraj zveze Nato evropska skupina voljnih za morebitno sodelovanje,« je povedal evropski poslanec, ki je še mnenja, da smo v Evropi zadnjih 25 let živeli v varnostnem vakuumu, ko države članice niso vlagale več sredstev v obrambo, ker so mislile, da obstaja kolektivna varnost in da obramba države ne bo potrebna. Danes pa se, po besedah dr. Zvera vidi, da se slika spreminja, »čuti se strah pred morebitno rusko agresijo na Baltiku, jasno se vidi, kaj se dogaja in katere države imajo apetite na Balkanu.«

Nasploh sta sedaj v ospredju obramba in varnost. »Tu je treba več poenotenja.  Seveda obramba in varnost še vedno ostajata suvereni pravici držav članic, a če bi bilo sodelovanje med državami članicami večje, bi lahko marsikaj preprečili, tudi teroristične napade,« je dejal dr. Zver, ki je tudi prepričan, da bi javnost morala več izvedeti o tem, kateri teroristični napadi in koliko njih je bilo doslej že preprečenih. 

»Zunanja meja EU je pomembna za svobodo gibanja navznoter. Če bodo dobre zunanje meje, če bo Schengen deloval, potem ne bo treba uvajati notranjih meja. Zato  moramo najprej doseči, da bodo zunanje meje funkcionirale, da v EU ne bodo prihajali nezakoniti migranti,« je v nadaljevanju oddaje dejal evropski poslanec, ki je ob tem komentiral tudi morebitno širitev Schengenske meje. Po njegovih besedah Hrvaška v tem trenutku še ni pripravljena za vstop v Schengen, »ker ni naredila dovolj, da bi lahko bila korekten izvajalec schengenskih pravil. To se vidi tudi sedaj, ko iz Velike Kladuše v Slovenijo prihajajo ilegalni migranti čez zeleno mejo. To se ne bi smelo dogajati,« je poudaril dr. Zver.

Voditelja oddaje je zanimalo tudi, kakšno ime si je Slovenija naredila od leta 2004, odkar je članica EU, v Bruslju. Dr. Zver je ob tem dejal, da je Slovenija znana po nekaterih športnikih, po lepotah države, žal pa je po predsedovanju EU izgubljala svojo politično funkcijo. »Ko smo predsedovali, smo z odliko opravili delo. Vsi so nas takrat hvalili. Sam sem mislil, da je to neka gentlemenska rutina, da pohvalijo vse države, ki vodijo EU, ampak sem kasneje videl, da ni tako in da znajo biti zelo kritični,« je spomnil dr. Zver, ki obžaluje, da smo v tem pogledu tako nazadovali.

Pogovor v oddaji se je nato vrtel še o odnosih Evropske unije do Amerike, pa do Kitajske in nasploh glede vloge EU kot globalnega igralca, prav tako pa sta dr. Zver in voditelj spregovorila o proračunskih sredstvih, situaciji v EU po Brexitu, pa tudi o delu evropskega poslanca.