Nahajate se tukaj

Novi izzivi varnostne in obrambne politike

Vse pogostejše in glasnejše so zahteve, da bi EU, prvič, za boljšo varnost potrebovala organizacijo, podobno FBI in drugič, za boljšo obrambo, svojo lastno vojsko. Slednje je na precejšnje presenečenje poznavalcev za francoskim predsednikom Macronom ponovila celo nemška kanclerka Angela Merkel na nedavnem kongresu Evropske ljudske stranke. Idejo je pred leti že sprožil predsednik Evropske komisije, a ima izrečena iz ust najmočnejše evropske političarke seveda posebno težo. Zagotovo pa bosta varnost in obramba visoko na adremi najpomembnejših političnih idej na naslednjih evropskih volitvah. V prizadevanju evropske politike za večjo varnost in obrambo pa gre Marakeška deklaracija popolnoma v drugo smer, saj prinaša večja varnostna tveganja.

Eno od znamenj, da postaja varnost številka ena evropske politike, je sprejemanje težko pričakovanega poročila posebnega parlamentarnega odbora o terorizmu (TERR), katerega član sem. Kar 1523 dopolnil in sprememb so k osnutku poročila pripravili člani TERR odbora, kar samo po sebi priča o pomembnosti zadeve. Oblikovanih in nato sprejetih je bilo tudi nekaj deset kompromisnih predlogov, od katerih, glede na glasovanja, mnogi niso dobili pričakovane visoke podpore. To pomeni, da so tudi to vprašanje nekateri v Evropskem parlamentu kar precej spolitizirali.

Poročilo predvideva vrsto ukrepov, predlogov in priporočil za države članice, da bi se učinkoviteje spopadale s terorizmom. Avtorici osnutka poročila sta bili Monika Holheimer iz EPP in Helga Stevens iz ECR. Poročilo med drugim terja od držav članic, da sodelujejo v boju proti terorizmu. Prav neverjetno je, da v praksi sodelovanje ne poteka dobro, tudi zato se pojavljajo zahteve po oblikovanju t.i. evropskega FBI. Unija je tudi neučinkovita, ko gre za preprečevanje financiranja terorizma, saj EU nima orodja, s katerim bi hitro in učinkovito preprečevala pranje denarja, ki je namenjen za teroristične mreže. Na žalost se marsikaj odkrije, a se (še) ničesar ne sankcionira. Primer NLB/Irangate na žalost ni edini. 

Zato na odboru sprejeto poročilo (decembra ga bo predvidoma sprejel še EP na plenarnem zasedanju) poziva k takojšnji vzpostavitvi sistema Evropske unije za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti za transakcije posameznikov in organizacij, ki so povezani s terorizmom. Unija nujno potrebuje podoben program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, kot ga imajo ZDA. V okviru priporočil v zvezi s financiranjem terorizma smo tudi predlagali, da bi države članice morale prepovedati financiranje vzdrževanja ali gradnje mošej in sakralnih objektov s strani tretjih držav, ki ne spoštujejo načel in vrednot Evropske unije oz. katerih vir financiranja ni jasen.

V luči vprašanj o terorizmu pa smo evropske poslanke in poslanci spregovorili tudi o problematiki množičnih migracij. Znano dejstvo je, da je kar nekaj posameznikov, ki so v zadnjih letih storili teroristična dejanja v različnih evropskih mestih, v Evropo prišlo po eni izmed migrantskih poti, nekateri tudi čez Balkan. Skupaj z avstrijskimi kolegi ter v nasprotju z nekaterimi slovenskimi kolegi iz levih strank, sem se zavzel za bolj ostro obravnavo migrantov in prosilcev za azil. Glede migrantov, ki jih bodo države članice na lastno željo sprejele, sem pozval k uvedbi obveznega podpisa sporazumov o vključevanju za migrante, ki bi pričali o njihovi dejavni pripravljenosti na vključevanje. To bi morali izraziti na primer z uradnim podpisom zaveze, da bodo spoštovali vrednote in način življenja okolja, v katerem želijo bivati. Podpis listine (zaveze) bi povečal zavedanje migrantov o tem, da se morajo, v kolikor želijo živeti na evropskih tleh, celovito integrirati v evropske družbe. V kolikor do tega ne pride, bo prihajalo do vse hujših družbenih konfliktov.
Čeprav je levica poskušala vnesti ogromno ovir za uspešen boj proti terorizmu in še posebej zaščititi migrante, niso bili v celoti uspešni. Zato bo poročilo posebnega odbora TERR precej drugačno kot je Marakeška deklaracija, ki bo neposredno vplivala na poslabšanje varnostnih razmer v Evropski uniji, saj odpira vrata tudi nezakonitim migracijam, v katerih so tudi radikalizirane skupine in posamezniki.